Izvir v Ravnah, prva letošnja uspešna akcija v občini Šoštanj

22.01.2019, sreda

Lani proti koncu leta sva s Simonom odšla na izvidnico in pokukala v vhodni del. Videla sva, da se nad sifonom dviguje rov, ki se na koncu zoži, ampak zadaj se vidi prostor. Gre za nekakšen obvoz sifona. Ker nisva imela opreme, sva odšla domov. Sedaj je naneslo, da končno lahko pokukamo v to jamo.

Zbrala se nas je močna ekipa. Simon se je splazil do ožine, da jo poveča, Tilen in Kai sta čakala zadaj, da smukneta v izvidnico. Lea, Uroš in jaz pa smo pričeli z merjenjem. Kmalu je uspelo Simonu prebiti ožino in že sta mu Tilen in Kai sledila. Tilen je odšel še naprej in zaradi šumenja vode, ki je tekla pod našimi nogami nisem prav veliko slišal, kaj se dogaja spredaj. Ujel sem samo najpomembnejše: da je Tilen šel naprej in da se jama nadaljuje.

Ko sem prilezel do ožine, sem videl, da je kljub širjenju ostala ozka. Ampak sem se spravil skozi in se postavil pokonci v prelepem prelomu. V nasprotni smeri voda odteka v sifon. Če si pokukal v sifon, si videl na drugo stran, ampak za prečenje je strop zelo nizek in ves bi se zmočil. Ko sem si pogledal sifon, sem se splazil nazaj do ožine, kjer je Uroš malo nejeverno pogledoval v ožino. Potem je sklenil, da nas je zadosti in da gre še postoriti nekaj za službo. In se čudil, da v vseh drugih športih rabiš take in drugačne mišičaste ljudi, v jamarstvu je pa super, če si mali in suh.

Potem sem slišal, da je Tilen že zlezel skozi tretjo ožino in da je zašibal naprej. Simon ga je komaj priklical nazaj. Tako sta se skupnimi močmi lotila razbiti ožino, da bomo lahko sledili še ostali. Z Leo sva napredovala z merjenjem po tem prelomu. V stenah preloma si lahko opazoval rožence, ki so se upirali delovanju vode. Ko sva prečila drugo ožino, ki ni bila tako huda, sva bila pri malem slapu. Malo naprej sta garala Simon in Tilen. Kai je pravil, da je čudna jama, saj ko smo že mislili, da je konec, še jama kar gre naprej.

Potem se je Simon spravil skozi tretjo ožino. Kmalu smo sledili ostali. Za tretjo ožino se prelom razširi in po njem se premikaš lažje. Na koncu pa se zopet vse zoži. Na koncu je tudi lepa zasigana kamrica, voda pa priteka iz ozkega rova. V njega se je stlačil Tilen in hitro ugotovil, da se je med prazniki preveč zredil. Lea mu je pomagala, da se je mukah spravil iz rova. V jami lahko opazujemo male kapnike, predvsem pa nas je presenetilo, da smo namerili 35 metrov poligona. Uspešna akcija, ki smo jo zaključili z odlično pico.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea