Prva jama na Konjskem vrhu

04.09.2018 in 16.09.2018

Najbolj smo veseli, ko nekdo pokliče, da se mu je na dvorišču udrla jama. Še najboljše pa je, da se lastnik ne boji vragov, ki bi prišli ven in pojedli njegov krompir ter zato preventivno zakoplje jamo z eno tono kamenja. Tako se v tem primeru ni zgodilo, lastnik je vhod zavaroval in čakal na nas, jamarje. Po klicu smo se takoj organizirali in šli pogledat, kaj skriva to brezno. Odpeljali smo se na Konjski vrh. Ta vrh se nahaja zraven Raduhe. Moj garmin je naju z Rafkom vozil lepo panoramsko po Konjskem vrhu. Tako, da en mali delček sva si ga že ogledala. Simon je imel naprednejšo karto na telefonu in naju je že čakal na kmetiji, ki se ji po domače reče Prodnik. Midva pa sva se vozila gor in nazaj dol in videla zelo zanimive požiralnike, ki pa jih nisva imela časa pogledati. Požiralniki so nižje od kmetije Prodnik, to sva videla kasneje, ko sva se končno pripeljala do kmetije. Nato sva videla, da sva si kmetijo pogledala že iz večih strani, saj naju je cesta prej vodila nekam v hrib daleč zadaj za kmetijo.

Najbolj smo veseli, ko nekdo pokliče, da se mu je na dvorišču udrla jama. Še najboljše pa je, da se lastnik ne boji vragov, ki bi prišli ven in pojedli njegov krompir ter zato preventivno zakoplje jamo z eno tono kamenja. Tako se v tem primeru ni zgodilo, lastnik je vhod zavaroval in čakal na nas, jamarje. Po klicu smo se takoj organizirali in šli pogledat, kaj skriva to brezno. Odpeljali smo se na Konjski vrh. Ta vrh se nahaja zraven Raduhe. Moj garmin je naju z Rafkom vozil lepo panoramsko po Konjskem vrhu. Tako, da en mali delček sva si ga že ogledala. Simon je imel naprednejšo karto na telefonu in naju je že čakal na kmetiji, ki se ji po domače reče Prodnik. Midva pa sva se vozila gor in nazaj dol in videla zelo zanimive požiralnike, ki pa jih nisva imela časa pogledati. Požiralniki so nižje od kmetije Prodnik, to sva videla kasneje, ko sva se končno pripeljala do kmetije. Nato sva videla, da sva si kmetijo pogledala že iz večih strani, saj naju je cesta prej vodila nekam v hrib daleč zadaj za kmetijo.

Kmalu je že bil pri nas gospodar Milan in mladi mož, zet Iztok. Na robu dvorišča pred hlevom se je med planiranjem odprlo brezno. Pravila sta, da sta že prej velikokrat opazovala, da na tem delu dvorišča ni potrebno kidati snega, ker ga hitro stali. Sedaj z odkritjem jame sta ugotovila, da ni nič paranormalnega, ampak je vse normalen, naravni, razložljiv pojav. Rafko je rekel, da se ne bo oblekel, razen če bo kje zelo lepa kapniška dvorana. Simon pa je se čudil svojemu novemu kombinezonu, ki ga je dobil iz Romunije. Malo ga je bilo strah, ker je Šini v svojem blogu opisoval zelo naporno izkušnjo sojamarja v tej gumijasti obleki. Mogoče bo pa dober za vodne jame, ker ne prepušča vode. Nato, ko je gospodar pripeljal traktor, smo naredili sidrišče in že sem se spuščal v brezno.

Vhod je najprej ozek in sestavljen iz večji kamnov. Nato se zadeva odpre. Spodaj ni bilo kapniške dvorane, zato je dol prišel samo Simon. Po tleh je bilo polno prodnikov, ki jih je najverjetneje prineslo od nekod v jamo. Spodaj cca. 50 metrov pod kmetijo teče struga, tako da globine nisva pričakovala. Na koncu je vse zašopano in brez prepiha. Ima še nekaj kanalov, ki prihajajo iz strani dvorišča, tam, kjer snega pozimi ni, saj zrak kroži. Ker sem merilni komplet pozabil, sva se hitro vrnila na površje, ker smo še malo posedeli pod drevesom in nato odšli domov.

Naslednjič v nedeljo sva se s Tonijem Podgorskim vrnila v brezno z merilnim kompletom, ko sva končala z vodenjem v Snežni jami. Bila sva kar pozna, saj sva na poti nabirala gobe, ki sva jih videla iz avta. Med nabiranjem gob pa je Tonija posrkala gobomanija in je odtaval in jaz sem ga čakal pri avtu. Čez nekaj časa se je vrnil s strgano vrečko gob, saj je bila iz papirja in je zaradi mokrote gob popustila pod težo jurčkov. Vzel je škatlo in rekel, da jih je še nekaj videl in da jih gre iskati, da so tako lepi in zdravi. In zopet sem ga čakal in razmišljal, da vsaj škatla ima mejo, če je Toni ne bo imel. Kmalu se je vrnil z zelo lepimi jurčki in odšla sva na merjenje Prodnikovega brezna, kot smo ga poimenovali po domačem imenu kmetije.

Mladi zet Iztok je prestavil traktor in že sem se spustil notri in pričel meriti. Na polovici sem se vrnil in opremil še Iztoka, ki je izrazil željo po obisku tega brezna. Šlo mu je brez problema čez ožino in spodaj se je čudil, da ni tako mala jama. Še celo nekaj malih kapnikov premore jama in ponekod je že oblita z sigo. Namerila sva 14 metrov globine in 26 metrov poligona. Po pregledu katastra pa je to sedaj prva jama, registrirana na Konjskem vrhu, kar je lep začetek za raziskave tega terena. Iztok je rekel, da bo z veseljem sodeloval, saj je videl, da raziskovanje je pravi žur.

Zapisal: Maks Jamski Foto: Rafko, Simon, Anton