29.7.2017, sobota in 30.7.2017, nedelja
Ta vikend smo želeli začeti z merjenjem Brezna presenečenj, ampak smo toliko zasedeni še s starimi grehi, da smo se odločili, da bomo potrpežljivo čakali, posebej jaz. Tako sva se z Leo odločila, da kljub temu, da ne obiščemo jame, ostaneva na Vranskem. Potem me je pozitivno presenetil klic s Koroške. So rekli, da odhajajo v svet in da se bodo oglasili na Vranskem, da si pogledamo malo okoliške jame, vsaj vhode.
Tako je prispela cela delegacija koroških podlasičk z okusno lubenico. Po osvežitvi smo se najprej sprehodili do Podgrajske jame. Ker je našemu najmlajšemu članu skakalo po glavi supanje, nismo računali na kakšen globji obisk jame. Tako smo odšli do Podgrajske jame, ki s svojim mrzlim izvirom v teh vročinskih dneh kar vabi, da ob njem posediš. Anže in Katarina sta zlezila v vhodni del in pokukala v prelepo mini jamico. Potem smo se sprehodili po strugi do vhoda v Veternico, kjer nas je prijetno hladil jamski veter. Anže je pokukal v vhodni rov in se odločil, da naslednjič jo pa le obišče. Ker nas je tako prijetno hladilo, se nam ni mudilo, ampak smo se prepustili naravni klimi.
V nedeljo pa smo izbrali sprehod po Štabernici. Tako se nas je zbrala majhna ekipa in smo se odpeljali na Dobrovlje, kjer je Janko zavijal levo, desno, gor, dol in po naših navodilih lovil pravo smer. Hitro se lahko izgubiš na teh cestah, ki jih res veliko. Potem smo se zagnali proti vhodu. Zaradi nove poseke nam je manjkalo gozdne sence, ki nas bi hladile po poti do jame. S pomočjo navigacije smo našli vhod, ki ga težko zgrešiš, če stojiš ob njem.
Valerija je bila skeptična ob nedeljskem sprehodu po jami, saj iz izkušenj ve, da takšni sprehodi lahko postanejo tudi 9-urni pohodi po Kamniško-Savinjskih alpah, ampak potem je navdušeno ugotavljala, da je super. Jama je res prelepo obogatena s kapniki, jih pa nekaj manjka, ker so jo seveda morali ljudje oropati. Kako jezni bi bili ljudje, če jim bi vsak, ki bi prišel na obisk ali na dvorišče, odtrgal kos fasade. Ja, kmalu bi bili jezni, ker bi imeli grdo nagriženo hišo. Isto je z jamo, če ji sklatimo kapnike, ji jemljemo okrasje. No, čeprav je kar dosegljiva in dostopna, ni popisana, kar me zelo veseli.
Je pa zanimivo, da je jama na 1000 metrih nadmorske višine in res okrašena - po Alenkinih besedah s kičem, kajti ne mara kapnikov. Leži višje od vhoda v Brezno presenečenj in le 300 metrov zračne linije stran. Po lenem sprehodu in čudenju ustvarjanja naše matere narave smo zlezli ven v soparni zrak, ki nam je buhnil v prijetno ohlajene obraze. Potem pa smo odšli v dolino, se mimogrede ustavili pri Borutu in Miši ter se zaklepetali pozno v noč in se s polno novimi idejami odpravili domov.
Jamarili ta vikend: Maša, Katarina, Anže, Lea, Maks, Valerija, Janko, Uroš, Alenka, Gregi in jaz
Ni komentarjev:
Objavite komentar