11.08.2022 in 17.08.2022
Sevškova jama 1
Ker so nivoji vode v jamah res nizki, je Slavko dal pobudo, da bi pogledali Sevškovo jamo 1. Ravno iste misli je imel Uroš. Tako sta se uskladila in šla pogledati, kako kaže. Uroš je obul ribiške škornje in zagazil v vodo, ampak ga je ustavil sifon. Slavko ocenjuje, da vodni nivo ni kaj veliko padel v tej jami. Tako, da naslednjič bo potrebno poslati v jamo potapljača.
Druga takšna vodna jama je izvir Sodnek v Žlaboru. Do sedaj smo jamo obiskali že 11-krat. Sedaj se v jamo da dostopati tudi iz zgornjega vhoda, čeprav je spodnja ožina še zelo ozka. V jamo sta smuknila Lea in Tilen. Imela sta namen tudi meriti. Pred jamo smo bili Veles, Mateja, Teja, Klavdija in jaz. Veles se je odločil, da se bo kopal v izviru pred jamo. Ker je imel oblečen neopren, je kar dolgo zdržal v vodi. V samem vhodnem delu pa ni bilo mogoče zdržati, saj je grozno smrdelo iz jame. Vodostaj je zelo padel, tako nizkega še nismo opazili, od kar raziskujemo jamo. Tudi ideja, da se bomo napili sveže izvirske vode, ni bila mogoča. V vhodni ožini je po stenah bilo polno dreka, ki je že začel fino plesneti. V nadaljevanju je bil potok toliko pretočen, da ni bilo prehudega smrada. Tako raje nismo preveč nosa tiščali v jamo in smo raje pričeli z treningom.
Zaključek raziskovanja Sodneka
Spodnja ožina drugega vhoda
Mateja je nad jamo nabila manjši poligon, ki ga se je nato Klavdija lotila plezati. Ravno ko se je spuščala nazaj, je Tilen zaklical, da je merilnemu laserju zmanjkalo baterije. Klavdija je prevzela misijo, da po spodnjem delu jame po vodnem rovu prinese Tilnu čelko, iz katere bosta vzela baterije in jih vstavila v laser. Namreč jame še ni videla in je želela videti, kako izgleda. Opozoril sem jo, da se bo potrebno namočiti v vodo.
Pogled v sifon
Sifon
Pot do sifona
Nato pa je doživela hudo izkušnjo, saj med ožinami je bilo res grozno. Po vseh stenah drek in v jami drek. Smrad po razpadli crkovini. In ni šlo, da bi se v vodo potopila še bolj, da bi lahko podala Tilnu lučko. Tudi Tilnu na drugi strani ni dišalo, da bi se namočil v vodo, saj se mu je zdelo, da v ožini plava nekaj kosmatega, brez življenja. Škoda, da je videla jamo v takšnem stanju, saj drugače je res lepa, ampak nizek vodostaj je povzročil, da je ves drek začel zastajati v jami.
Nato se je zunaj že pripravila Mateja, ki je rajši lučko nato dostavila po zgornjem vhodu. Merilni laser še vedno ni deloval, saj so bile baterije v lučki prav tako prazne in ni šlo. Ker sta Lea in Tilen bila že premočena, prav tako pa sta storila že vse, kar sta danes lahko, sta se vrnila iz jame že v temi. Vsi ostali so že odšli, le jaz sem ju čakal. Poročala sta, da se je Lea uspela potopiti v vodo in na drugi strani prišla ven v manjši kamrici, kjer pa je sifon. Je pa v tej kamrici odkrila rov, ki zavija nazaj proti drugemu vhodu. Trenutno je jamo možno nadaljevati samo s potapljači. Mi pa se moramo še čimprej vrniti nazaj in jamo izmeriti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar