Jamska savna in še samo za ovinek

Nedelja, 23. januar 2022

V zimskem času najraje gremo v Jamsko savno. Jama leži na pobočju Slomnika in iz nje zelo toplo piha. Temu prepihu vztrajno sledimo že od leta 2016. Tokratni obisk je bil že osmi v jami. Tokrat smo se meandra lotili z udarnim kladivom. To odločitev smo sprejeli, ker so stene meandra obložene z zemljo in kamni, ki smo jih na prejšnji akciji čistili na roke. Lea se je takrat najbolj trudila, ampak smo videli, da najboljše, da se posodobimo.

Tako je Risto pripravil agregat in srečali smo se v Celju, kjer smo bili deležni odličnega jutranjega zajtrka izpod rok Jožice in Ristota. Ko smo se polni organskega goriva v svojih želodcih odpeljali do gostilne Hochkraut, kjer parkiramo avte. Nato smo se naložili in zagrizli v hrib proti jami. Počasi smo sopihali v hrib in najmlajša fanta sta nam omogočala počitek, ko sta morala pogledati vsaki vlak, ki je v dolini šel mimo. Teo je še skrbno preštel vse vagone. Še sreča za nas, da je bilo veliko vlakov, da smo lahko počivali. Risto je pred jamo že zakuril ogenj.

Kar hitro smo pripravili opremo in Lea je že smuknila v levi krak, kjer smo trenutno najdalj prišli po meandru. Delo z udarnim kladivom je prišlo zelo prav, saj je po 2 urah neprekinjenega dela naredila 4-krat toliko, kot na zadnji akciji z rokami. Prišla je ven s krvavimi členki, kot da se bi stepla z jamo. Tilen je med tem delal v desnem kraku, kjer tudi piha. Tudi tu je precej ozko, ampak smo kljub temu na vsaki akciji bližje, da se prične meandru slediti vodoravno.

Med tem pa sta Teo in Veles prišla vsake toliko malo pokukati v jamo. Teo je treniral, kako se znajde v ozkem meandru in vsakič, ko je prišel v levi krak je prišel za meter globlje v notranjost. In vsakič se je veselil svojega napredka. Risto pa je skrbel za ogenj, kjer so se kmalu prekle klobase in penice.

Ko smo se že ustrašili, da bo Lea prodrla na drugi strani sveta ven, je prišla iz jame. Tako sva še s Tilnom izmenično širila. Ampak Lea je postavila preveliko normo dela in še čas se je iztekel. Tako smo zadovoljni, da smo napredovali za tri metre, kar je lep začetek leta z raziskavami v Jamski savni. Upamo, da čimprej še izvedemo podobno akcijo, da pokukamo za ovinek, kaj se skriva in ali se bo le kaj razširilo.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: ŠJKPT

Ni komentarjev:

Objavite komentar