Prepletenka in Bršljanček

Slovenščina | English

24.12.2021, petek

Vhod v Jamo stare device
Prepletenka - vhod

Na inventuri sva s Tilnom ugotavljala, kako bi izpeljala zadnjo akcijo v letu 2021. Najprej sva se dogovorila za kopanje v Dihalniku Keramika. Nato pa sva si premislila in se odločila, da greva še poiskati nekaj novih jam. V dopoldanskem času je uspelo, da sva z Ristom šla v Jamo stare device, ki smo jo kopali na prvomajskem taboru in takrat sva jo s Kaiem merila, saj se je pob učil meriti. Ampak odkopanih delov še nismo izmerili. Tako sva šla potegniti tri vizure, da zaključimo z meritvami in oddamo zapisnike v kataster. Tam, kjer smo kopali, prepiha danes ni bilo. Tako gre najverjetneje za kolaps vhodne stene vhodnega brezna. S tem sva tudi izključila jamo iz raziskovanja, saj imamo tu bolj perspektivne jame, iz katerih bolj piha. Izkupiček je bil 12 metrov dolžine jame.

Popoldne istega dne sva s Tilnom odšla v sotesko Bečovnice. Tam smo pred časom registrirali jami Sirova luknja in Meander plazeče korenine. Že dolgo pa sta v tej soteski registrirani Rumelnova jama in Partizanska jama. Začela sva na začetku soteske, kjer sva kar kmalu zagledala zanimiv vhod. Ko sva prišla do njega, sva videla, da gre za vodoravno jamo z zelo nizkim stropom, ki pa je napolnjena s smetmi. Po tleh je bilo polno steklovine, ki je otežila raziskovanje. Najprej sva pospravila steklo, da se je Tilen lahko ulegel v jamo in izmeril severni del jame. Nato pa je zlezel v rov pri stranskem vhodu, ki se poveže z večjim vhodom. Tam se je ustavil pred breznom, v katerega ni mogel, saj sta ga ovirali dve skali. Brezno pa je prostorno.

Ker je raziskovanje trenutno nemogoče, vsaj dokler ne umaknemo smeti, sva brezno pustila za drugič in pomerila, kar sva lahko. Glede na običaje v naši dolini sva bila skoraj vesela, da tokrat nismo naleteli na klavne odpadke, ampak stare gospodinjske odpadke, s katerimi se je nekdo moral pošteno potrudit, da jih prinesel gor in nato nametal v jamo. Potem sva smuknila še malo naokrog vsak po svoji poti. Pri Rumelnovi jami sva prišla skupaj. Tam sem se trudil vzeti koordinate in ni šlo. Potem sva hitela naprej in gledala v skale s ceste, saj se je počasi že mračilo. Pri eni skali je kazalo na nekaj sumljivega. Tilen je odvrgel nahrbtnik in šel v izvidnico.

Ni dolgo trajalo, ko je zaklical: »Maksi, prinesi stvari, tukaj je jama!«. Zlezel je v luknjo in se hitro vrnil nazaj, da naj se oblečem in greva skupaj notri, saj jama ni tako mala. Tako sem tudi jaz smuknil v jamo in v manjši kamrici v meander, ki se je pod pravim kotom lomil v drugi meander. Tam je zgledalo, da se stvar zapre. Ampak je Tilen rekel, da kar naj grem pogledat. Tako sem se zbasal naprej in se znašel v kamrici. Meander se je v ozkih dimenzijah nadaljeval le na začetku je bil preozek za vstop.

Okoli mene je bilo polno iztrebkov, ki niso preveč lepo dišali. Takoj mi je postalo jasno, zakaj me je Tilen poslal naprej in da naj jaz merim, on pa bo pisal. Nimaš kaj, tečajniki se hitreje učijo, kot bi si mislil in kmalu te prerastejo in porinejo v drek. Tako sem hitel z merjenjem, da sem čimprej zapustil toaleto neznane živali. Namerila sva 22 metrov poligona in 5 metrov globine. Ko sva pokukala ven, je bila že tema. Tako smo zaključili leto z novimi jamami v matični občini Šoštanj, kot smo leto tudi začeli z novo jamo v občini Šoštanj.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Maks, Risto

Ni komentarjev:

Objavite komentar