Raziskovanje pod starim gradom

05.12.2021, sobota

Tiste jame, ki jih imamo najbližje, po navadi nikoli ne obiščemo najprej. Tako smo tudi za obisk hriba pod starim gradom v Celju čakali skoraj na konec leta, da smo našli čas zanj. Risto je namreč opazil zanimive vhode, za katere smo komaj čakali, da jih obiščemo. Kasneje smo ugotavljali, da sploh ni tako slabo, da smo počakali na zimski čas. Ko smo zavili s poti pod steno, smo namreč opazili topel zrak, ki se dviga iz jam. V zimskem času je to prav zanimivo gledati, kot da bi hudič kuhal mlade device v jami. Iz vseh špranj piha.

Neraziskano

Iz enega meandra pa prav ventilira. Kako šiba zrak ven je prav zanimivo opazovati in lahko skoraj že konkurira celjski cinkarni. S Tilnom sva se napravila v jamarsko opremo, da čimprej smukneva v jamo. Veles je slikal, Lea je čuvala, da ne pade Veles s fotoaparatom čez rob, Risto pa je čakal na novice. Ko sem se po vrvi zbasal v vlažno odprtino, sem opazil, da se spuščam v ozko razpoko, ki je prav lepo zasigana. Od toplega jamskega zraka so bile vse stene mokre. Najprej sem želel preveriti, če se razpoka poveže z meandrom, iz katerega najmočneje piha. Pot mi je kmalu prekrižal podor. Risto je od zunaj poskusil s piščalko, ampak nismo bili uspešni pri ustvarjanju povezave. S Tilnom sva pričela meriti. Namerila sva 32 metrov dolžine in 9 metrov globine.

Risto je jamo poimenoval v spomin na svojega očeta: Egejska jama pod starim gradom. Razpoka, po kateri se razvija jama, se na vsaki strani konča s podorom. Nadaljevanje v globino prepreči podorno kamenje, ki ni smiselno prestavljati. Zanimiva razpoka, ki je že lepo zasigana in lahko, da je precej daljša, da proizvede toliko prepiha. Lea in Veles sta med tem šla pogledati, če so Celjski grofje doma v gradu. Je pa med tem prišla se načuditi tudi Alenka, kakšne prepiha ustvarja tukajšnji podzemni svet. Na poti nazaj smo še pregledali nekaj lukenj v steni. Najbolj optimalen je bil meander, kjer nas je pred napredovanjem ustavila ožina. Ker nismo želeli vsega postoriti v enem dnevu, smo si pustili nekaj še za drugi obisk. Nato pa smo hiteli na toplo pijačo, saj je mraz že dobival svojo veljavo.

Najmočnejši dihalnik
Egejska jama pod starim gradom
Celje
Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Risto, Veles

Ni komentarjev:

Objavite komentar