Naša Marta živi v samem jamarskem raju na Dobrovljah. Predvsem v dokaj ne raziskanem svetu Dobroveljske planote. Tako smo se odpeljali najprej do Brezen pri Kecejevi jami. Tam smo na zadnjem pregledovali Brezno 1 in Brezno 3 pri Kecejevi jami. Želeli smo še najti 2 in Kecejevo jamo oziroma Jamo pri Lesjakovi Štabernici, saj Kecejeva jama je le sinonim.
Brezno 2 pri Kecejevi jami
Ko smo parkirali avtomobile že na ustaljenem mestu smo odšli proti gozdu. Tam je Zlatko opazilo za pest veliko luknjo. ker vsaj dober jamar ve, da vsako luknjo je treba pogledati je Zlatko vrgel kamen v njo in glej padel je nekam v brezno. Tako smo vzeli koordinate in ji dali ime Dobroveljski zaklad. Takšno ime, ker smo v Nazarjah na kavi poslušali legendo o zakladu, ki ga naj bi skrili nekje na tej planoti. In po enih virih nekje blizu, kjer je ta luknja. Legenda o tem zakladu je veliko ljudi zaposlila z iskanjem ampak nihče ga naj ni našel. Mi pa smo našli že veliko jam, ki pa so naš zaklad in v Dobrovljah se skriva še en velik zaklad to je voda, ki nudi veliko ljudem življenje.
Ker nismo imeli namena, da bi pri tej luknji zgubljali čas z kopanjem smo šibali naprej. Najprej smo prišli do Brezna 3 pri Kecejevi jami. Lea je šla v jamo in iz jame prinesla eno vrečo smeti. Nato se je že večji del ekipe prestavljal naprej do Brezna 1 pri Kecejevi jami. Zlatko in Janko sta izginila v gozd in iskala že registrirane jame in tudi ne registrirane. Sukali in sukali smo se iz vrtače v vrtačo. Brezno 2 pri Kecejevi jami bi moralo biti čisto blizu a mi nismo našli in smo iskali in iskali. Vmes je Zlatko našel jamo, ki ni ustrezala nobeni iz med registriranimi. V njo se nismo spustili le označili smo si jo. Želeli smo najprej rešiti in dobiti v pogled že registrirane jame. Nato pa malo stran, kjer sta se prej igrali naši najmlajši udeleženci opazimo vhod v Brezno 2 pri Kecejevi jami. Mimo njega smo šli, kar nekajkrat pa ga nismo opazili. Lea se je spustila v notranjost in preverila, kako je dno onesnaženo.
Brezno 3 pri Kecejevi jami
Namreč brezno bomo z pomočjo občine Mozirje v letu krasa očistili. Zadovoljni, da ni kdo padel v to 11 metrsko globoko brezno, ki deluje kot naravna past smo šli iskat še Jamo pri Lesjakovi štabernici. Ki pa smo jo tudi hitro odkrili. Gre za zelo lepo dvorano po tleh pa je bila lončevina. Sedaj smo slišali od domačinov, da ta lončevina najverjetneje od posodo, ki so jih dobili partizani pri kmetih in nato v jami skrili si hrano. Gre za ne preveč staro lončevino podobno smo že našli v Vrački zijalki. Naredili smo še nekaj meritev in poslikali lepo jamo in šibali do Marte, kjer je bil topel okusen golaž. Z praznim trebuhom je bila se, kar muka hoditi do avtov. Sreča, da so nas temni oblaki sili k hitremu koraku. Pri Marti je del ekipe že postoril veliko. Ko smo se najedli smo še mi pomagali.
Namreč poleti bomo imeli tabor tukaj in nekaj pripravljalnih del smo že storili. Nato pa smo še srečali Tino z družino. To družino smo že enkrat peljal v Štabirnico in sedaj smo se zopet srečal in šli do bližnje Vračke zijalke. Ko smo si pogledal jamo smo šli še pod njo. Kjer smo ugotovili, da gre za slepo dolino. Vedno ko smo tu hodili smo imeli občutek, da pod Vračko zijalko izvir. Sedaj pa smo videli, da proti steni priteče, kar nekaj potokov, ki s izgubijo neznano kam. Enemu potoku smo sledili daleč po lepi gozdni jasi ampak ne do konca. Res prelepi ambient. Sedaj nas čaka, da ta konec okoli Vračke zijalke dobra pregledamo, kajti zopet nas daje radovednost, ker tako slabo poznamo okolico, ki je polna jamarskih skrivnosti. Se že vselimo naslednjega obiska.
Brezno 1 pri Kecejevi jami
Jama pri Lesjakovi štabernici
Vračka zijalka
Ni komentarjev:
Objavite komentar