S pomladjo se prebujamo

Slovenščina | English
Nedelja, 8.4.2018 Sreda, 11.4.2018 Četrtek, 12.4.2018

Solarjev poligon se je v nedeljo zasedel do zadnjega prosto visečega štrika. Simon, Gregi in jaz smo se lotili snemanja poškodovanca. Ta manever je zelo bistven v jamarskem delovanju, a učenje ponavadi tečajnikom vzame kar nekaj časa. Zato damo na učenje tega reševalnega manevra vedno veliko poudarka in tudi časa. Naš novi član Nejc se pa je srečal z nekimi novimi stvarmi, kot so žemar, zavora, vrv itd… Nato se je moral Nejc še naučiti vse to uporabiti v jamarski praksi. Šlo mu je odlično, saj je vedno prišel gor in dol brez, da bi rabili uporabiti manever – snemanje poškodovanca. Alenka se je pa trudila spoznati z Lorbekovo zavoro. Jo je Borut čisto navdušil, ampak bomo še šli na Prilope po dodatne inštrukcije. Tako smo viseli in vsak po svoje razmišljali in se učili. Dobra prednost tega poligona je, da v primeru, da nekaj zašteka, lahko izkoristiš možnost lestve, da prideš na trdna tla.

Vhod v Pečnele

Po koncu treninga sva se s Filipom odločila, da se še odpeljeva do Prʾmoževe jame in jo pogledava. Na žalost je nisva našla, ker je Filipa zmedla okolica. Ko je bil prvič pri njej, je bil sneg, sedaj pa je bilo čisto drugače. Poleg tega sem jaz mislil, da imam terensko vozilo in sem se preveč spustil v gozd. Po tem premik na drugo lokacijo, kjer sva želela parkirati in si ogledati jamo, ni bil več možen. Avto je na listju zakopal. Nato je sledilo zaganjanje avta gor in dol. Avto se je s pomočjo Filipa, ki je tiščal, premaknil tik pod izvoz na glavno cesto, kjer je zdrsnil na listju in blatu preveč na stran in obtičal. Tako je bil pod robom glavne ceste 5 cm oddaljen od bukve. Vseeno sva mislila še poskusiti, ga mogoče poriniti vzvratno, ampak avto ni več vžgal. Zmanjkalo je bencina, saj se je lučka prižgala že ob odhodu proti jami. Potem sva vso rezervo pokurila s premikanjem avta gor in dol po hribu. No, situacija je v tem stanju postala nerešljiva in sva poklicala v dolino po pomoč. Filipovi prijatelji so se pripeljali s kombijem in poleg prinesli nekaj bencina. Situacijo smo hitro stabilizirali in avto je bil na cesti. Želja po obisku jame naju je minila. Tako smo z malo prigode na koncu končali jamarsko aktivno nedeljo.

V sredo zjutraj (11.4.2018) pa sva z Leo odšla do Pečnel. To je jama, ki je prepoznavna po 2 ženskah, ki sta med 2. svetovno vojno živeli v njej. O zgodbi teh dveh žensk bom pisal drugič. Pregledala sva okolico in našla sva špranjo pod skalo, kjer pa bi rabila kombinezone za ogled. Naredila sva samo nekaj slik vhodov in notranjosti, kjer naj bi imeli ti dve ženski kuhinjo. To sklepamo po sajah, ki so po steni. Popoldne pa sem se odpeljal v Dihalnik Keramiko.

Dihalnik Keramika

Najprej, ko sem parkiral avto, sem videl novo gozdno vlako, ki so jo naredili mimo dihalnika. Kar vzelo mi je dih in strah, da so mogoče vhod zasuli. Hitro sem se pognal po novi gozdni vlaki in opazil, da je lastnik zelo lepo zaščitil in uredil vhod. Veliko veselje, da ljudje spoštujejo naše delo. Pred vhod je kopač porinil zelo lepo izbrano skalo, ki je ravna na delu proti vhodu. Nato jo je z druge strani zasul in tako fiksiral. Res sem bil vesel, kako so se potrudili.

Med mojim veseljem se je pripeljal Uroš, ki je nato z mano delil veselje. Res ena lepa gesta od lastnika, ki ima vhod na svoji zemlji, da nas tako podpira. Prepih je bil dober. Kot ponavadi je tu veliko kopanja, saj je nadaljevanje še vedno ozko. Sedaj sem se ukvarjal s skalo, ki je bila trda kot kamen  In ko sem spraznil vse baterije na vrtalnikih, se je pripeljala Alenka z banjico sladoleda. Med goltanjem sladoleda smo občudovali novo cesto. Sedaj smo dobili še eno drive-in jamo. Ker ni bilo več energije v vrtalnikih, sva se z Alenko odpeljala proti Brlogu bratov Solar. Med dokumentacijo jame je bila preveč močna megla in GPS ni deloval. Tako sva to storila sedaj. Teren je res dober in zanimiv v okolici te jame. Vse je podrto, kamni ležijo okrog in okrog. Tako sva občudovala med vsemi temi skalami še ostanke snega. Čutiti je bilo mrzli zrak, ki se zadržuje med temi skalami in preprečuje taljenje snega. Malo sva se še sprehodila in na poti nazaj do avtov si še pogledala vhod v Maksovo odkopanko. Zelo zanimiv teren, ki je vreden ogleda.

Brlog bratov Solar

V četrtek pa smo Bernard, Mojca in jaz najmlajšim ustvarjalnim učencem, ki so se udeležili likovnega natečaja 112, predstavili Jamarsko reševalno službo in jamarstvo. Predstavitev se je odvijala v gasilskem domu poklicne gasilske enote Celje. Pokazali smo jim opremo in kaj z njo počnemo. Z začudenjem so nas poslušali in mogoče se na nas spomnijo, ko bodo z družino obiskali kakšno turistično jamo. Po malici pa smo se spustili do kombija na gasilski način in videli, da ta drog ni samo v risanki gasilec Samo. Tako smo se začeli prebujati in že nas vleče jamski prepih.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Alenka, Bernard, Maks in Lea