07. oktober 2016

Marjanova jama v Topolšici in Dihalnik Keramika

V nedeljo, 18.9.2016, smo se odpravili v Topolšico. Tam smo bili dogovorjeni z Marjanom, da podrobneje pogledamo jamo. Ko sem prvič bil tukaj, si nisem mogel preveč ogledati vsega, zato me je zanimalo, kaj lahko sploh tu naredimo. Takoj, ko se je pojavil čas, smo šli v akcijo. Marjan nam je priključil elektriko, prižgala se je luč in lahko smo vstopili v rudnik.

Ta bruhalnik, v katerega so želeli vstopiti skozi Marjanovo jamo, je povezan s Ciglerjevo jamo. To so dokazali z barvanjem vode. Zato me je pritegnilo sem, da malo bolj raziščem situacijo. Problem je samo, ker so se projekta lotili čisto drugače, kot bi se ga morali, če bi želeli imeti uspeh. Če bi sledili poti vode, ki priteče iz bruhalnika, bi mogoče prišli že globoko v hrib, tako so pa bruhalnik zajezili in ga uporabljali za ribnik. Ko ribnik ni bil več aktualen, so notri nametali betonske kvadre in nekaj smeti. Tako so naravno pot v bruhalnik uničili. Ker je bilo tu delo onemogočeno, so začeli kopati višje, nekje 6 metrov višje. Tako je vhod pod betonsko plato. Na vrhu betonske plate je letni vrt. Tako so kopali dol proti bruhalniku in s pomočjo električnega vitla vlekli kamenje ven. Med prvim obiskom se mi je zdelo, da vidim rov, ki mu bomo lahko sledili. Na tej akciji več ni bilo videti rova, samo kopanje ob skali navzdol v droben material. Bilo je veliko mivke, smeti in grozen smrad, ki mojemu želodcu ni bil všeč.

Tako smo kmalu videli, da je ta projekt čisto uničen in se ga ne da rešiti, saj ni prepiha, ni rova, kateremu bi sledili. Tako smo Marjanu povedali, da se tu ne da več veliko narediti, kar so naredili, so, več pa mi ne moremo.

Da ne bi zapravljali časa, smo se odpeljali v Dihalnik Keramiko, kjer je že bila 17. akcija. Ker v prejšnji akciji s Tomažem nisva znosila ven materiala, smo to storili na tej akciji. Ker se je neprijetno dogajanje iz mojega želodca prestavilo na celo telo, sta večino dela opravila Den in Gregi. Ampak čez čas nisem zdržal več in smo akcijo zaključili. Jaz pa sem se znašel z 38°C vročine v postelji.Preživeli smo lepo dopoldne, le jaz kasneje strašno popoldne.
Jamarili smo: Den Vrhovnik, Grega Jelen in jaz.

Zapisal: Maks Jamski; Foto: Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar