Pihalnik sredi gozdne ceste, Rakunovo brezno in Veternica

Pihalnik sredi gozdne ceste smo obiskali 15.01.2023, ko še ni bilo snega. Dihalnik najdemo v Belih Vodah na 600 metrih nadmorske višine. Lastnik Simon nam je pokazal leta 2021 luknjo, ki je sredi gozdne ceste, iz katere je lepo toplo pihalo. Tisto leto smo opravili dve kopaški akciji. Nato v letu 2022 nikakor nismo našli časa za obisk. Zato smo v tem letu takoj, ko je bilo možno, obiskali to delovišče. Najbolj smo si želeli, da najdemo rov, kateremu bomo sledili, saj sedaj je še vse zelo zasuto. Kar nekaj listja se je nabralo v luknji, ki ga je Amadej hitro zmetal ven. Veliko je bilo zemlje in Tilen je skočil v avto po prazen kanister, ki smo ga razrezali in uporabili za iznos materiala. Skala je čisto prhla in z vztrajnim razbijanjem se kar lušči. Med samim kopanjem je nastala lakota. Tilen je aktiviral mamo Manjo, ki nam je poslala v hrib špeh, kruh in krompir. Do jame ga je pripeljal njegov mlajši brat Urban, za kar smo mu iz srca hvaležni. Vsaka podpora raziskovalcem je zlata vredna. Na ognju, ki je že nekaj časa gorel, se je že cedil špeh, v žerjavici pa se je pekel krompir. Kakšna pojedina, ki nam je dala moči za kopati. S kadečo palčko smo dobili rov, ki mu bomo sledili naslednjič.

Pihalnik sredi gozdne ceste

Hvala Urban

V Rakunovo brezno smo se spustili 29.01.2023. Zbrala se nas je prijetna skupina. Teja je na začetku spusta naredila novo sidrišče, da je malo obnovila znanje izdelave sidrišč. Nato sva se skupaj s Teotom spustila 5 metrov globoko. Prvič sva se s Teotom poskusila spustiti čez 3-metrsko stopnjo v Jamo v Kofcah poleti 2021 in je bil strah še zelo velik. Nato je lani z nami obiskal le vodoravne jame. Tokrat pri 10 letih je premagal strah in se spustila v brezno. Strah je res samo votel in s časom ga spoznaš. Nato so se eden po eden spustili do dna brezna. Jaz in Teo pa sva šla na ogled zgornjega rova, ki je kapniško zelo bogat. Nato sva se pripela na vrv, Teo mi je vlekel vrv iz prsnega žemarja in skupaj sva zapustila jamo. Nato sva počakala zunaj na ostale, ki so pod Tejinim budnim očesom trenirali prehod preko vozla in prehod navzdol sredi vrvi. Super izkoriščen dan.

 

V nedeljo, 5.02.2023, pa je prišel čas za obisk Veternice. Zbrala se je dobra pisana družba. Skupaj smo se odplazili do jezera. Jama je bila na vhodnem rovu zelo mokra in blatna, zato smo do tja prišli že kar premočeni. Nad jezerom smo se razdelili. Denis, Elija in Filip so odšli v Podgrajski kevdr v čereh mladega jamarja nadaljevati z iskanjem prepiha. Amadej in jaz pa sva Anjo in Vasjo peljala skozi Kamin zmede mimo Ključavnice v Cerkveno dvorano in nato proti izhodu. Nad jamo sta bila navdušena, le malo ju je presenetilo, da so rovi kje bolj ozki. Ko smo se poslovili, sva se tudi midva odplazila proti Podgrajskemu kevdru, da slišiva, kako jim gre. Elija je ležal pred vstopom v fosilni rov in zadaj sva že slišala Denisa in Filipa, da sta se vrnila iz brezna. Spodaj sta izgubila prepih in sta prišla nazaj gor. Ampak kadilna palica je kazala, da se bo potrebno vrniti na dno brezna, saj prepih prihaja od tam. To je bilo sedaj lahko, saj je Filip odstranil buhtelj, ki je prej zelo otežil prehod v brezno. Sedaj je avtocesta. Spodaj smo nato skupaj iskali prepih. Prepih nas je vodil v Sarkofag, ki je kamrica polna blata. Od tam pa je zavijal v prelom, zasut z blatom. Filip je počasi luščil blato in nato izgubil idejo, kako naprej. Nato sem še jaz kopal blato in se čudil, kam silimo. Nato je nižje v rovu Amadej dobil prepih. Tam je rov ozek, ampak je vsaj rov, ni kup blata. Zato smo prenehali tiščati prste v blato in se spustili spodnji rov. Ko je Amadej poprijel za delo, so ven leteli celi balvani, tako se je rov hitro večal. Jaz sem mislil, da bo tu kar veliko dela, ampak skala se lušči zelo super. In s takim tempom bomo hitro prebili rov. Med tem, ko je trojica še delala, sva z Elijo počasi zapustila jamo. V vhodnem rovu na najožjih delih je bil tako hladen prepih, da te je zazeblo do kosti. Ni bilo dolgo in za nami so prišli ostali, ki so se povaljali po snegu, da so sprali vsaj nekaj blata s sebe. Mogoče pa smo le na sledi nadaljevanju Veternice.

Kup blata

Amadej v rovu, kjer iščemo nadaljevanje