 |
| Brezognjeni meander |
 |
| Head shot |
|
 |
Nadaljevanje v Petkovi jami
|
Petkovo jamo smo pričeli raziskovati lani. Jamo smo imeli
namen ponovno pregledati in jo izmeriti, saj je prej bila samo skica. Med raziskovanjem
je Simon prekopal prehod in odprl se je meander. Potem smo jeseni jamo še
enkrat obiskali, raziskovali in merili zgornje dele in tudi tam našli zanimivo nadaljevanje
v Meandru gladkih copatkov. Na letošnjem taboru Korošica 2022 pa smo se
odločili, da pozornost namenimo rajši spodnjemu meandru. Z Benijem sva se spustila v prvo novo brezno
in se ustavila pred globljim breznom. Meander je Beni zaradi mraza poimenoval Brezognjeni
meander. Ker mi nadaljevanje ni dalo miru, sva v septembru v jamo odšla z Leo. Spustila
sva se do konca Brezognjenega meandra. Nadaljevanje sva poimenovala Head shot
po poletni prigodi: ko sem se spustil po pobočju in kukal v nadaljevanje, je
Beni ponesreči vrgel kamniti globinomer v mojo čelado na glavi namesto v brezno
pod menoj. Sam začetek je bil težak, saj sva težko našla pravo mesto za sidrišče.
Vse je bilo napokano. Ko sem se spuščal v notranjost, pa sem videl, da se brezno
obrača pod zgornje dele. Tam je bilo še eno brezno. Na polički sem čakal Leo. V
naslednjem breznu je bila kamnina čisto črne barve in močnega vonja po katranu.
Čeprav ni bilo globoko brezno, je bilo tako valovito, da sva naredila kar nekaj
sidrišč, da se vrv ni ribala. Brezno je bilo prekrasne črne barve, ampak dajalo
je vedeti, da smo trčili v črne apnence. Pod breznom, kjer se je pojavila
lužica vode, se je pred nama odpiral meander. Na dveh mestih je bila malo ožine,
sicer pa lepo prehoden. Po cca. 40 metrih pa sva nad večjim kamnom prišla v
manjšo dvorano. Tam je bil že drugi manjši pritok v jamo. Na koncu dvorane pa
vse zasuto. Ampak ni dalo miru in sva gledala sem in tja. Po stropu sva opazila
lep pas karfijolic, ki so se razvijale iz manjšega meandra. Ko sva nos porinila,
tja pa je bilo začutiti močan prepih, ki je dal vedeti, da sva našla nadaljevanje.
Slekel sem pas in kolikor se je dalo, sem sledil meandru. Ampak kar kmalu zavije
in nato spet zavije. Dimenzije pa niso bile primerne za prehod, bo potrebno
jamo še obiskati in izmeriti nove dele. Sva pa med povratkom opazila, da v jami
bolj močno kaplja kot pa dopoldne. Tilen, ki je zunaj opravil vzpon na Veliki
vrh, je povedal, da je res bila manjša ploha, ki sva jo zamudila. Megla je
ovirala pogled vse do vrha ravnine Korošice, tam pa jo je odpihnilo in do teme
sva bila že na Podvežaku.
 |
Srečna razpoka
|
Naslednjič smo se na planino vrnili 31.10.2022 Risto, Žiga,
Patricija, Simon in jaz. Imeli smo plan, da pogledamo razpoko, ki je 20 metrov pod
Petkovo jamo in izmerimo še Filipovo dvojko, ki nas čaka že 3 leta. Jaz sem
pripravil merilni komplet, Simon pa je šel v izvidnico. Kmalu je že klical, da
ni le mala razpoka, ampak se razvija v rov. Razbila sva kamen, da sva prišla
naprej. Lep rov, ki se razvija vzporedno s Petkovo jamo. V notranjosti opazimo
tudi lepe prelome. Na koncu je ožina, iz katere prav prijetno piha. Prav lepo presenečenje,
zato smo poimenovali jamo Srečna razpoka. Namerila sva 77 metrov in se ustavila
na 14 metrih globine. Upanje imamo, da jamo kmalu povežemo s Petkovo jamo. Vrnila
sva se iz razpoke in opazila, da se Risto prav lepo sonči, saj je res topel
jesenski dan. Ravno prav lep in sončen za obisk jam.
 |
Filipova dvojka
|
 |
Petkova jama in srečna razpoka
|
 |
Filipova dvojka
|
Zapisal: Maks Jamski Foto: Lea, Simon in Risto
