O Aramovi jami ste slišali poleti 20.06.2020, ko je bila v njej organizirana velika čistilna akcija. Takrat nam je v oči padel kamin in tako smo ob koncu leta 2020 odšli v jamo z namenom, da ga preplezamo. Tokrat smo šli v jamo z večjim veseljem kot nazadnje, saj smo vedeli, da nas čaka čista jama. Teja in Simon sta se malo začudila ozki vhodni ožini, ampak gravitacija naredi svoje in te posrka v notranjost, kjer te pričaka prostorno brezno. Lea je bila prva in je opremljala. Malo je morala improvizirati, saj smo imeli s sabo 40-metrski kos vrvi in ne 50. Tako smo se zadnjih 5 metrov spustili po kavbojsko. Kar pomeni, da smo se malo zanihali, poplezali in skakali.
Na dnu jame, kjer je jezero, smo svetili v kamin in modrovali. Simonu se ni zdelo, da bo kaj od njega. Tako se je malo razgledal in opazil drugo razpoko. Čeprav ni bila čisto po njegovem okusu, je začel prosto plezati proti razpoki in se nato zatlačil v njo. Zgledalo je mučno, ampak po mukah tlačenja je le uspel premagati ožino in se znašel v kamrici. Takoj za ožino sredi rova v zraku visi ploščata skala, na katero se je ležerno naslonil in rekel: »Gasilsko mizo že imamo!«. Tako je kamin dobil svoje ime. Iz kamrice je najprej splezal po polici, ki se vije nad jezerom in videl, da gre tudi v luknji nad jezerom res samo za polico in da nima smisla plezati naprej, saj ne kaže, da bi šlo za kakšno nadaljevanje.
Kamin gasilske mize
Iz kamrice je nato s prostim plezanjem napredoval po kaminu. Lea mu je sledila z vrvjo in opremo in ga varovala. S Tejo pa sva se lotila ponovnega merjenja jame. Ko sva premerila vse spodnje dele in že šla proti vhodu, sva slišala, da sta Simon In Lea preplezala kamin. Tako sva šla proti razpoki. Najprej sem pomagal Teji skozi ožino, nato pa sem razmišljal, da ni boljše, če počakam spodaj, da sami opravijo meritve. Namreč ožina je res huda in nekako me tlačenje ni pritegnilo. Ampak nato me Simon le spodbudil, da naj pogledam kamin. Z Leo sta preplezala 27 metrov visok kamin. Novih delov je bilo v tem delu 31 metrov. Lea in Teja sta ga še izmerili in ko sta se vrnili, sem šel razopremiti, tako smo si ga prav vsi ogledali. Ko sem videl, kakšne dele je Simon zlezel prosto in kako velike raztežaje je puščal med posameznimi sidrišči, mi je postalo jasno, zakaj sta bila tako hitra. Lea ga je varovala včasih bolj za psiho, saj pri takšnem raztežaju vrv ne bi prav dosti pomagala. Vsa čast.
Kamin je na nekaterih mestih kar spolzek, se pa v polovični spirali obrne proti izhodu. Nekje pri vrhu lahko skozi majhno okence pokukaš v vhodno brezno. Kamin se zaključi zatrpan s kamni. Sem jih poskusil prestaviti, pa so preveč zlepljeni skupaj in z golimi rokami sem bil nemočen. Ko smo se vračali iz Kamina gasilske mize, je bilo veliko lažje premagovati ožino, ker je pomagala gravitacija. Lea in Teja sta z merjenjem že šli proti površju, tako sem zadaj počasi razopremljal. Z novimi meritvami in novim delom smo iz 37 metrov podaljšali jamo za 57 metrov. Tako jama s 95 metri poligona in globino 30 metrov v občini Šoštanj spada med daljše jame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar