Pa so izpiti pod streho

05.09.2020, sobota

Prišel je dan, ko smo odšli na izpite. Veliko je bilo za nami dni, večerov, ko smo kot salame viseli na vrvi in razgibavali mišice in možganov. Največ pa smo se učili v jamah, ki smo med raziskovanjem pridno dobivali izkušnje, kaj vse moramo vedeti, da pridobimo naziva jamarski pripravnik in jamar.

Za pripravnika so to leto prišli na vrsto Tilen, Mateja in Benjamin.

Tilen se je navdušil za jamarstvo že v rosnih letih, ampak je mama rekla, da mora še počakati, da bo malo zrasel. S ŠJK Podlasica Topolšica se je srečal na metuljevih dnevih, kjer se je predstavljal naš klub. Tam je s takim žarom razlagal o svojem navdušenju, da smo bili zelo veseli, ko smo izvedeli, da imamo enega novega zagnanega jamarja na obzorju. Kmalu je bila priložnost in povabili smo ga v Veternico. Tam je doživel prvi stik z jamo. Po enem treningu vrvne tehnike pred Snežno jamo smo ga že vzeli zraven na raziskovalni tabor na Vodotočnik. Tam sva skupaj raziskovala Svižčevo popacanko, kjer sva po Tilnovi zaslugi prišla do konca. Čeprav me je moral čez eno ožino konkretno vleči ven, ni obupal, ampak je nadaljeval svojo jamarsko pot s svojimi 12 leti. Od takrat naprej je najbolj aktiven član in raziskal je že kar nekaj jam. Friderikovo okno je njegova prva jama, kjer je sam izmeril jamo in nato sestavil načrt. Zaradi zanimanja za izdelavo zapisnikov je v klubu dobil naziv pomočnika katastra. Raziskuje že v bolj zahtevnih jamah, kot je pri nas Brezno presenečenj in to leto je dosegel bivak na -180 metrov. Tako se je sedaj pridno pripravil in uspešno opravil izpit za jamarskega pripravnika.

Mateja se nam je pridružila na pohodu v spomin Rajka Bračiča na Moličko planino že leta 2015. Potem je prve jamarske korake začela v Železni jami. Kar kmalu smo se že spuščali v Rakunovo brezno s pridobljenim znanjem vrvne tehnike. Od takrat je vsestransko aktivna v klubu. Skupaj smo bili dvakrat na Madžarskem, Budimpešti in Blatnem jezeru, Bolgariji in v Romuniji. Šele to leto pa je dozorela odločitev, da opravi še izpit za jamarskega pripravnika. Tako so se pričele intenzivne priprave in na koncu jo je skrb za znanje prve pomoči držala še vso noč pokonci. To leto nam je namreč zmanjkalo časa, da bi izvedli klubski tečaj prve pomoči. Ampak mi smo verjeli in tako je tudi uspešno opravila izpit.

Benjamin je nova moč pri JK Kamnik. Spomladi se nam je pridružil na treningih in njegova volja do raziskovanja jam je botrovala, da je znanje hitro srkal vase. Kar hitro so poletni meseci minili in skoraj nam je zmanjkalo časa, da bi skupaj potrenirali še več. Ampak kljub temu je veliko treniral tudi na poletnih jamarskih taborih, kjer se je udeležil tako tabora na Korošici kot tudi tabora na Veliki planini. Že se nadejamo veliko skupne družbe med raziskovanjem.

Izpit za jamarja sta opravljala Filip Kuntu in Filip Solar.

Filip Solar se nam je pridružil že leta 2014 pri komaj štirinajstih letih. Prve korake smo naredili v Železni jami in kar kmalu smo skupaj se spustili v Osoletovo jamo. Nato smo preživeli kar nekaj časa ob ognju in kopanju Dihalnika Keramika. Pridno je obiskoval jame in pridobival potrebno znanje, ki ga potrebuje vsak dober jamar. Nato nam ga je bolezenski vrag za celo leto iztrgal iz naše družbe in komaj smo čakali, da zopet pričnemo nos tiščati v podzemlje. S svojo močno jekleno voljo se je vrnil in skupaj smo že merili novo jamo z imenom Brlog bratov Solar. Sedaj mladost kipi iz njega in skoraj je zmanjkalo časa, da bi ponovili vse, kar se je naučil v teh šestih letih jamarske poti. Sedaj pa že stremimo po težjih jamarskih podvigih.

Filip Kuntu je jamar iz Maribora, ki se je med hojo po hribih spraševal, kaj je pod to skorjo zemlje in kamenja. Tako je dobil kontakt od nas in skupaj smo najprej očistili Mornovo zijalko, nato pa sva ga Žigom peljala v Lokoviško jamo, da je videl tudi lepšo stran tega, kar se skriva pod hribom. Hitro se je učil in skupaj smo raziskali že kar nekaj koščkov podzemlja. Za nas pa je že veliko, da je končal študij medicine. Kar je Žigu prišlo prav, ko mu je v Treh vhodih padel kamen na prst. Tako mu ga je strokovno oskrbel in lahko je počakal na planini do konca tabora.

Čestitke vsem in hvala tudi JZS za izvedbo izpitov. Mi pa že gremo novim izzivom naproti.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Maks Jamski

Ni komentarjev:

Objavite komentar