V Veternici smo že dolgo iskali možno nadaljevanje, ko smo lani novembra le našli luknjo, kar nam je dalo nov val navdušenja. Dan, ko smo našli luknjo, je bil 24.11.2021, ko smo v jamo odšli Boris Cencelj, Filip Kuntu in jaz. Namen je bil detajlno pregledati dno Podgrajskega kevdra v čereh mladega jamarja, saj tega dela še nismo dobro pogledali in smo rekli, da se vrnemo drugič. Ampak ta »drugič« je trajal kar nekaj let. Potem pa je poleti vhod Veternice obiskal Jaka Jakofčič in bil navdušen nad prepihom. Dal nam je spodbudo, da se lotimo jamo še malo podrobneje pregledati, da smo gotovo nekaj spustili, saj je prepih res močan.
Nadaljevanje v Veternici
Tako je padla ideja najprej pogledati dno Podgrajskega kevdra. Če želiš v Podgrajski kevdr, je potrebno skozi začetno ožino in nekako nisem prišel skozi v prvih poskusih. Skoraj sem se že zasekiral, da sem se tako zredil. Boris se je samo smejal in rekel, da bo rajši zgoraj počakal ali pa bo počasi šel ven iz jame. Nato sem ugotovil, kako je potrebno skozi ožino. In uspelo je, prišel sem skozi. Filipu je bilo lažje.
Dihalnik Podgrad
Dihalnik Podgrad
Na dnu sva premaknila nekaj kamnov in pred nama je bil mali rov. Prepiha ni bilo čutiti, ampak prepiha je bilo tudi že na vhodu manj. Luknja je dokaj mala in bi vzela kar nekaj časa za širjenje in za ovinkom kamen leti nekam dol, kar je edini vzpodbudni znak. Leti pa samo, če ga prav vržeš in Filip je kar dobro natreniral, kako se mora zviti v rov in vreči kamen. Izbira je bila, ali se odločimo za dolgotrajno delo ali še iščemo drugo možnost. Zamišljena sva se vrnila iz Podgrajskega kevdra. Skozi ožino gre nazaj malo težje, ker gravitacija nič ne pomaga. Ko sem čakal Filipa, da se prebije skozi, pa mi je padla v oko ena luknja. In glej, zadaj črnina, prostor. Navdušenje, da smo le nekaj našli. Zelo uspešna akcija.
Dihalnik Podgrad
Podgrajska jama
Sam pričetek del pa je moral počakati na to leto. Tako so v sredo odšli v jamo Mihael, Gregi in Lea. Miha se je odločil malo meditirati pri jezeru in še dva udobna stolčka je napravil. Gregi pa se je lotil širjenja za pest velike luknje, za katero se vidi prostor. Lea mu je servirala in tako sta 2 uri delala brez premora. Nato pa je zmanjkalo časa, da bi nadaljevali. Zmeril je tudi prepih z dišečimi palčkami, ki kaže, da piha.
Ni pa Veternica edina jama, s katero se ukvarjamo. Namreč okolici je kar nekaj dihalnikov in še Podgrajska jama, kjer voda priteče na plano. Dihalnik, ki ga trenutno aktivno kopljemo, ima ime Podgrad, saj je v neposredni bližini graščine Podgrad. Tam upamo, da pridemo mimo Podgrajske jame v suhih delih proti Veternici. Prepih je dober, ampak je konkretno zasut z zemljo.
V njem smo opravili že 3 kopaške akcije in še nekaj jih bo potrebno. V Podgrajski jami pa s potapljačem Janezom Venguštom zopet živijo podvodne raziskave.
