Jamarski vikend z Madžarskimi jamarji

Že med raziskovalnim taboru na Vodotočniku je bilo mogoče zaslediti idejo, da bi prišli na obisk jamarji iz Madžarske. To so prijatelji jamarke "Panke", ki jo je Grega spoznal v Mariboru in jo spodbudil, da je hodila zraven nas. Kar hitro nas je začel Grega obveščat, da so se odločili za obisk. Naprej je bila številka 15 na koncu jih je prišlo 9. Grega je planiral potek dogajanja čez teden, ko sem se jaz veselil, da bom lahko vadil svojo Madžarščino in jim pokazal koliko še imamo za raziskat. Prispeli so v Četrtek 21.10. V poznih nočnih urah. Na klubu smo že čakali Panka, Drejc in jaz. Ko sem videl, da Drejc nosi preproge v klub sem že mislil, da se je Grega zmedel in je mislil, da pridejo begunci. Potem sem ugotovil, da je to samo za zaščito pred mrzlo keramiko.Preden so zlezli v spalke sem jim že pokazal načrt od Klemenškovega pekla in Brezna Presenečenj in jim začel razlagat v obširnih raziskavah, ki se odvijajo v teh jamah. V petek smo imeli že zbujanje ob 07:00. Vsi smo se težko skobacali iz toplih spalk. Ko sem zakuhal močno kavo, je bilo prebujanja že konec, le sem in tja, je kdo zazehal. Ta dan je bila v planu Snežna jama. v Prebold je prišel še naš vodič Silvo v Mozirju smo še pobrali Valerijo, da smo se okrepili Štajerski jamarji. Dan se je razvijal v jesenskih barvah z soncem v nekaj, kar je spodbudilo, da smo ustavili avte in se razvajali v tem prebujanju narave čeprav je bila ura že čez 10:00. Ko smo se naužili prekrasnega razgleda smo se premaknili do parkirišča, kjer smo pot nadaljevali peš do Snežne jame. Že ko smo se začeli spuščat po stopnicah je bilo vprašanje, kako se pleza v kamine z verigo. Ta veriga je služila za fiksiranje ledenega slapa, ki je se je stopil zaradi segrevanja v jami. Mimo ledene dvorane in še naprej po jami so se čudili, kako je szép barlang - lepa jama, kar sem jim vneto skoz govoril. Silvo je med potjo pokazal kamin, ki ga vztrajno plezajo, mesto, kjer so kopali, ko so odkrili zob od morske pesa in na koncu smo prišli v Končno dvorano. Kjer se jama zaključi z podorom. Ker smo imeli še čas je Silvo zavil v Medvedji rov, pokazati kosti Medveda, ki se je v jami med turističnem ogledu izgubil. Zelo sem bil presenečen, kako je Gabi lepo očistila mineral in odlomljen kapnik, vse je opravila z jezikom, kar me je že zamikalo, da bi rekel, da sem tudi jaz umazan a sem rajši uporabil jezik za pomoč pri čiščenju odlomljenega kapnika. Med vračanjem nazaj skozi dveh adrenalinskih prečenj brezen, smo tempo mogoče za, kakšen procent pospešili, saj se je razširila novica v čevapčičih, ki jih je Uroš odlično pripravljal, ko smo se vračali. Iz jame smo pokukali ob 17:00 in se odpravili na piknik. Jaz sem med potjo še pobral Žiga in Filipa, Valerija je pa potem močno zbolela in je ostala doma. Pred klubom se je že zbralo lepa številka jamarjev. Druženje smo začinjali z štorijam, v jamarskih raziskovalnih planih, preučevanje načrta Madžarske jame, ki ji je možno narisati samo tloris. Vse skupaj smo mešali z odličnimi mešanim mesom iz žara - hvala Uroš, kasneje pa še odličnim pečenim kostanjem - hvala Tone. Debate so trajale pozno v noč in smeh je počasi utihnil. Plan za soboto - Brezno presenečenj in Klemenškov pekel. Razdelili smo se v dve skupini, kar je bilo zjutraj videti malo kaotično a se je potem le uredilo. V Brezno presenečenj smo šli Grega, Žiga, Filip, Uroš Ilič, Nik in 6 Madžarov in jaz. Da se nebi samo turistično spustili v jamo smo naredili plan, kaj bomo storili. V jami smo bili razdeljeni v dve skupini. Zadnja skupina, je pred bivakom namestila varovalno vrv, ki veliko olajšala plezanje nazaj, saj v utrujenem stanju je plezanja na prosto, kar težavno. V bivaku so položili drenažno cev, ki omogoča prehod po suhem. Pred 2 prho smo razdrli sidrišče in preopremili, da je lažji spust. Ker smo bili že tako blizu smo se spustili še čez Veliki prepad, kjer smo zaključili ekskurzijo. Zaradi velike skupine smo iz jame pokukali šele ob 20:30, kjer sta ob ognju čakala Grega in Žiga. Uroš in Nik sta odšla prej, kasneje sta se lepo zahvalila, meni za povabilo, Gregu pa za organizacijo. Ko smo prišli na klub so iz Klemenškovega pekle tudi prišle dobre novice. Rok je našel prehod v znani rov. Gabi je dobila torto, ki jo je zelo presenetilo in ganilo, do srca je rekla. V soboto smo, bili že, kar utrujeni, samo v nedeljo smo še imeli plan iti v Sevškovo rupo ali Ravbarjevo brezno. Rok, Katarina in Jerca so jamo, prej opremili pripravili, da smo lahko mi samo skočili notri. Jama jih je razveselila in je bila res pika na i, zaključka tega vikenda. Pošteno utrujeni smo se poslovili in v upanjem, da se te prijateljske vezi, še naprej razvijajo. Rekli smo da je velika možnost, da jih obiščemo mi naslednjo leto. Lepi vikend hvala Grega za organizacijo in ekipi za sodelovanje. Toliko na kratko, ker z Katarino sva že hitela na Dolensko.

Ps zahvala od Panke: Hello, thanks again for the weekend, all of my friends loved it, and they told me many times, that they already understand why I want to stay here :) Pass along our many thanks to the others, speacial thanks for the cake, Gabi was totally surprised and happy. My own speacial thanks goes to Uroš for being the cook on friday ;)
                                                                                                                        Zapisal -  Maks Jamski
Jutro, ko smo se peljali do Snežne jame.
Snežna jama.
Jamarji.
Slikanje senc.
Očiščen kapnik.
Večerja, pek Uroš.
Kostanj.
...
Zabijanja svedrovca za vrv, hvala Nik.
Nameščena drenažna ce, ki omogoča prehod po suhem.
Opremljevalna ekipa v Ravbarjevemu breznu.
Skupinska za slovo.

Pohod

Na dva praznika ( dan reformacije in svetovni dan varčevanja - 31.10.2015 ) smo se ponovno odpravili na pohod v spomin na našega, pred dvema letoma prehitro preminulega prijatelja in znanca Rajka Bračiča. Vreme se ni držalo drugega praznika in nas je bogato obdarilo z vsem lepim, kar premore, četudi je bilo ponekod zmrznjeno in slana, pa tudi ostanki pred tedni zapadlega snega. Pri spominski tabli smo se ustavili, Bernard je prižgal svečko in nas v krajšem nagovoru še enkrat spomnil o namenu druženja. Dve odlično zapeti pesmi sta popestrili in še polepšali dogodek.

V neposredni bližini smo si ogledali tudi na novo postavljen jamarski bivak, ki so ga postavili predvsem velenjski jamarji in ki ga bodo uradno predali namenu naslednji vikend. Za nadgradnjo smo se odpravili še na 2114 m visok Veliki vrh, kjer nas je očaral odličen razgled na Kamniško-savinjske alpe v ospredju, Karavanke v ozadju ter še naprej v avstrijske Alpe. V smeri proti ljubljanski kotlini je bilo nekaj bolj megleno in iz nje so se kazali oblaki. Vsekakor odlični pogoji za dobre posnetke. Od tam smo se malo po trinajsti uri spustili navzdol, ter nato pot nadaljevali preko Dolgih trat do planine Ravne. Tam smo naredili še skupinski posnetek in se polni vtisov poslovili.
Silvo; Slikal Silvo

Brezno ledenih slapov

Črni galebi so že v biltenu objavili, da se štajerskim jamarjem obeta v oktobru nepozaben adrenalinski vikend pri Snežni jami. Nekateri so že vnaprej povedali, da so imeli adrenalina dovolj že na preostalih jamarskih akcijah, le Maksi je z žalostnim obrazom naznanil, da ima ravno takrat jamarsko reševalno vajo, kjer bo moral celo nekaj delati, medtem ko se bomo preostali imeli super fino fajn. Pa smo šli štirje navdušenci: Rok, Grega, Andrej in moja malenkost. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, zato smo se kar malo težko »odlepili« od koče pri Snežni jami in se s polno »bojno« opremo podali v hrib. Rokovih petnajst minut hoje je čudežno postajalo parkrat petnajst minut in še danes ne vem ali smo hodili tako počasi ali je bilo res tako daleč. Nekako nam je uspelo poiskati vhod jame (Brezno ledenih slapov) in kot bi mignil smo bili vsi na dnu. Andrej in Grega sta izmerila novi del jame, medtem sva z Rokom s cepini preverjala, če so ledeni slapovi resnično ledeni. Po dobrih šestih urah smo se vrnili nazaj do koče, kjer smo se predali kulinaričnim užitkom. Družbo sta nam delala še Silvo in Toni. Ker še nisem bila v Snežni jami, sem po večerji vsem tako težila, da so se odločili, da ugodijo moji sitnobi in tako se je Andrej menda javil, da gre z menoj po jami. Nisem čisto prepričana ali sta ga Rok in Grega kar določila, ker je pač najmlajši ali se je resnično kar sam javil. Kakorkoli že, jaz sem videla jamo, Andreju pa verjetno tudi ni bilo preveč hudo z menoj. Rok in Grega sta medtem pregledala še nekaj skritih kotičkov v jami. Zaradi Rokovega slabšega zdravstvenega stanja in res slabega vremena smo se pozno zvečer odločili, da adrenalinski vikend zaključimo predčasno, saj bi se mogoče zgodilo, da bi postala jutranja vožnja domov najbolj adrenalinski dogodek v tem adrenalinskem vikendu. Črni galebi hvala za lep vikend, naslednjič se spet povabim zraven.
Katja; Slikal Grega

Predstavitev jamarstva Šmarje pri Jelšah

Obiskali smo vrtec v Šmarjah pri Jelšah, kjer smo predstavili naše delovanje najmlajšim. Na predstavitvi smo sodelovali Alenka, Valerija in jaz. Alenka jim je razkazala opremo jim dala za pomeriti jamarsko čelado. Z mano so pogledali slike in se čudili, kam vse splezamo. Valerija jim je pokazala škatlo, kjer so najnujnejše jamarske stvari, ki jih poleg opreme lahko zelo pogrešamo. Tudi smo jih opozorili, da v jame ne mečemo smeti in tako skrbimo, da bo voda pitna. Lp Maks

Raziskovanje v Kebrovi luknji

Po dolgem premoru, smo spet šli v Kebrčka. Zbrali smo se Filip, Grega in jaz na deževno jutro 3.10. Namen je bil, da nadaljujemo kopanje v Rovu novega upanja. Jamo smo to leto, kar zanemarili, tako, da je to bila prva raziskovalna akcija tega leta. Še preden smo vstopili v jamo so nas, ulovile učiteljice, ki so pripeljale otroke iz Maribora na ekskurzijo brez vodiča (vodič, jim je zadnjo minuto odpovedal in jih pustil same na izletu). Prosile so Gospoda Maksa, če jim pove malo v planini Golte in tudi v jamarstvu in kam smo namenjeni. In gospod Maks je povedal - naredil kratko prestavitev. Kasneje je Gospod Maks še povedal, kako se igra če uporabimo žebelj, kladivo in lesno klado. Gospoda Maksa in ostala dva so prosili še za gasilsko sliko. Hitro sem postal Gospod in se tudi nisem branil, takšnega naziva. Ja v jami smo bili 5 ur, skopali 1,5 meter globoko, čutili prepih. To je še zadnja opcija, kjer bi lahko našli nadaljevanje v tej jami, zato počasi napredujemo in se trudimo. Dela še ne bo zmanjkalo tako, da bomo kmalu spet tu in tiščali v osrčje planine Golte. Se slišimo.
Lp Maks
Slikal Grega
Maks

Merjenje novih jam: Sakola, Filipovo črevo in Bojanova jama.

Da začnem na začetku. Te dve jami sta našla Srečko Ledinek in pokojni Bojan Mazej, ko sta bila mulca to je bilo pred 20 leti. To poletje se je Zlatko Šmarčan zapletel v pogovor z Srečkom in tema pogovora je nanesla tudi na ti dve jami. Ja tako se je prva skupina (Valerija Petrič, Janko Stropnik, Slavko Hostnik in Zlatko Šmarčan) z vodičem Srečkom odpravilo do jame - 26.7.2015. Jami so v Libiskem grabnom, izhodišče nam je vodno zajetje Libija, po cesti 300 metrov naprej in nato desno po žlebu navzgor in pridemo to teh dveh jam. Ko so jih raziskali je bil čas, da jih zmerimo. V nedeljo 27.9.2015 smo Alenka Jelen, Goran Stojanovič, Filip Solar in jaz v spremstvom Valerije Petrič in Janka Stropnika, ki sta pokazala pot do jame in še nekaj nasvetov in smo šli. Najprej smo zmerili Sakola. Ime je po Srečkovem vzdevkom. Namerili smo 28 metrov poligona. jama ima dva vhoda in nekaj stranskih rovov. 3 metre nižje je Filip pregledal še eno jamo, ki je imela poligona 10 metrov in smo jo zrisali. Ker je kratek rov dolg 10 metrov smo ji dali ime Filipovo črevo. potem smo šli v Bojanovo jamo, ki je na drugi strani tega hribčka.Ime je dobila po drugem odkriteljem pokojnem Bojanu Mazeju. Ta jam ima 3 vhode in zelo veliko kapnikov, tudi netopirji in ostale živali so tu notri ( Vesna tu je bilo polno pajkov). V te jami smo namerili 68 metrov poligona.
Priprave...

Vhod v Sakola...

Merjenje rovov ...

2 Vhod v Sakoli...

2 vhod v Sakoli, pogled iz znotraj na ven...

Vhod v Bojanovo jamo...

Kratka stopnja v Bojanovo jamo...

2 vhod v Bojanovi jami...

Rov, ki vodi v Bojanovi jami, do 3 vhoda samo to ni mogoče, ker je preozko, se da priti do 3 vhoda po zunanji strani...

Filip se klači do 3 Vhoda v Bojanovi jami...

Na drugi strani in pred 3 vhodom v Bojanovi jami...

Merjenje dimenzij 3 vhoda v Bojanovi jami...


Alenka riše...

Nori pogled iz 2 vhoda Bojanove jame...

2 vhod v Bojanovo jamo...

Filip se plazi nazaj...

Zadovoljen da ni obstal...

Merjenje...

Raziskovalci na delo...

Bojanova jam ima velko kapnikov in zanimivega jamskega okrasja...

Bojanovo jamo sestavljajo manjši rovi, ki se med seboj povezujejo ali se pa zaključijo z kamenjem in brez prepiha...

Lazanje ven iz Bojanove jame...

....

vhod je malo ozek ampak ni panike...

In smo že zunaj...

Jamska razpoka mišljenja za razmišljanje in poležavanje...