Požiralnik pod češnjo in kubik kamenja

Slovenščina | English

Sreda, 12.2.2020 Toplo februarsko sonce nas je kot čebele izvabilo iz panjev, da smo se napotili na vrh Dobrovelj, mimo Križa proti Ropasiji. Tam je Risto na nedavnem planinskem pohodu opazil zanimiv stek okoliških potokov v požiralnik, ki se ugreza sredi pašnika.

Porinili smo nos v luknjo in ugotovili, da vleče. Delo je bilo prijetno, vsak je ravno toliko pomigal, da ni nikogar zeblo, hkrati pa smo mimogrede opravili z večernim fitnesom, saj so kamni in skale romale iz rok v roke. Napravili smo človeško verigo in kamenje iz vhoda v jamo odlagali na kupček na strani.

Kmalu se je nabral že konkretno velik kup kamenja, jama se pa pričenja vse bolj odpirati. Da se že zlezti vanjo, za udobje bo pa potrebna še kakšna fitnes akcija in drugi kubik kamenja.

Ker se požiralnik nahaja pod mlado češnjo, je po tem dobil tudi svoje romantično ime.

Zapisala: Lea Pavrič ; Foto: Lea

S tečajniki v Jamo dveh majzlov

24.02.2020, ponedeljek

Smo odšli na Lom, da se spustimo v jamo in se odpočijete Kai in Tilen od šole. Kai je opravil prvi svoj spust po vrvi v 4 metrskim vhodnim breznom v Jami dveh majzlov.

Šlo jima je odlično. Šla sta do konca jame, ki je mogoče za ogled le najmanjšim.

Jamo smo tudi še enkrat izmerili.

Srečali smo tudi enega netopirja.

Kaiju in Tilenu je šlo odlično. Naslednjič nadaljujemo v malo bolj globokim breznom.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Maks Jamski

Lokoviški prepih

07.02.2020, petek

V občini Šoštanj v kraju Lokovica nas je že od lani čakala ena jama, da jo izmerimo. Jama leži v bližini Lokoviške jame in Kožnega brezna. Ker smo v Kožnem breznu že večkrat naleteli na onesnaženje, sva spotoma preverila stanje tudi v Kožnem breznu, ko sva ravno šla mimo. Ugotovila sva, da je končno jama čista, da se je prenehalo onesnaževanje. Potem sva se sprehodila do te za nas nove jame. Ker gre za en takšen skozenjc, sva jo poimenovala Lokoviški prepih. Jam ima tri vhode. Vrhnji vhod je prav veličasten.

Skozi njega vstopimo in se spustimo po klančini, da pridemo v središče jame. Od tam lahko zavijemo še v drugi vhod, ki je na drugi strani naravnega mostička, ki ločuje zgornja vhoda. Zanimivo je, da tam opazimo špranjo, ki je polna starih smeti. Najbolj zanimivo pa je, da so se skozi spodnji vhod kotalile smeti po pobočju proti pohodniški peš poti, ki gre spodaj mimo. Kdorkoli je že hotel skriti smeti na tako izviren način, da jih je skozi zgornji vhod vrgel v jamo, ni opazil, da je jama kot strgan žep in da spodaj vse leti ven. So pa smeti stare, novih ni videti.

Potem sva še pogledala okolico in odšla proti Skornemu, kjer sva se opremila z informacijami o dveh jamah, ki ju poiščema naslednjič.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea Pavrič

Turkova jama – kopanje v drvarnici

07.02.2020, petek

Začetki v Turkovi jami

Prvič sta šla pogledat vhod v to jamo Filip in Žiga Solar, gonilna raziskovalca Nazarskih jam, in sicer že 14.04.2019. Lastnik zemljišča je jima je povedal, da se v drvarnici pod škarpo, kjer v močnejšem dežju priteče ven voda, mogoče skriva kaj zanimivega za jamarje. Ko sta vstopila v drvarnico, sta po prepihu videla, da luknja res lahko obeta.

Tako sta najprej razbila del škarpe in počasi začela slediti rovu. Nadaljevala sta 17.04.2019, ko se je že videl rov. Ker pa je bilo še ozko, sta imela veliko dela, da sta poširila vhodni del. Nato so se začele v bližini raziskave v Mlinarjevem rovu in delo v tej jami je malo zastalo.

Prva v letu 2020

02.02.2020 nedelja

Nato so se raziskave nadaljevale to leto. Filip je začel že v začetku leta (3.1.2020), ko se je prebil do nekakšne skalne pregrade, za njo pa je viden prostor. Nadaljevala sva nato skupaj v nedeljo (2.2.2020), ko sva prebila skalno pregrado in odprl se je prostor, kjer si lahko sedel. Na steni je veliko blata in kamnov. Prepih je zelo dober. Zadaj je odmevalo in prebila sva se do rova, kjer je nadaljevanje jame. Ker je bilo še veliko zemlje po tleh, pokukati v notranjost nisva mogla.

06.02.2020 četrtek

Nato se je v četrtek (6.2.2020) Filipu pri raziskovanju pridružil Simon. Začela sta poglabljati ta prostor in odvažati s samokolnico kamenje in zemljo. Kup, kamor odlagamo material, se vztrajno veča. Simon je bil navdušen, da se do jame pripeljemo z avtom, stopimo v drvarnico in že smo v jami. Uspelo jima je skopati toliko, da je Filip že glavo potisnil v nadaljevanje. Zadaj se odpre lep prostor, visok 2 metra. Naprej se vidi rov.

Nadaljevanje

V upanju, da uspe preboj, sva nadaljevala naslednji dan (7.2.2020). Odstranila sva veliko zlepljenih skal s stene in tako povečala prostor pred ožino, kjer je nadaljevanje. Prepih je bil zelo močan in ker je Filipa, ki je skrbel za asistenco, že pošteno shladilo, sva se zamenjala, da še on poskusi razgristi ožino. Ura je bila že pozna in ker je jama čisto zraven hiše, sva rajši končala z ropotanjem. Potrebno je še odstraniti samo eden buhtelj in lahko se bomo prebili v nadaljevanje.

07.02.2020 petek nadaljevanje

Sedaj že nestrpno čakamo na čas, da se podamo v to jamo, ki leži 50 metrov višje od reke Drete.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Filip, Simon, Maks Jamski