Turkova jama – kopanje v drvarnici

07.02.2020, petek

Začetki v Turkovi jami

Prvič sta šla pogledat vhod v to jamo Filip in Žiga Solar, gonilna raziskovalca Nazarskih jam, in sicer že 14.04.2019. Lastnik zemljišča je jima je povedal, da se v drvarnici pod škarpo, kjer v močnejšem dežju priteče ven voda, mogoče skriva kaj zanimivega za jamarje. Ko sta vstopila v drvarnico, sta po prepihu videla, da luknja res lahko obeta.

Tako sta najprej razbila del škarpe in počasi začela slediti rovu. Nadaljevala sta 17.04.2019, ko se je že videl rov. Ker pa je bilo še ozko, sta imela veliko dela, da sta poširila vhodni del. Nato so se začele v bližini raziskave v Mlinarjevem rovu in delo v tej jami je malo zastalo.

Prva v letu 2020

02.02.2020 nedelja

Nato so se raziskave nadaljevale to leto. Filip je začel že v začetku leta (3.1.2020), ko se je prebil do nekakšne skalne pregrade, za njo pa je viden prostor. Nadaljevala sva nato skupaj v nedeljo (2.2.2020), ko sva prebila skalno pregrado in odprl se je prostor, kjer si lahko sedel. Na steni je veliko blata in kamnov. Prepih je zelo dober. Zadaj je odmevalo in prebila sva se do rova, kjer je nadaljevanje jame. Ker je bilo še veliko zemlje po tleh, pokukati v notranjost nisva mogla.

06.02.2020 četrtek

Nato se je v četrtek (6.2.2020) Filipu pri raziskovanju pridružil Simon. Začela sta poglabljati ta prostor in odvažati s samokolnico kamenje in zemljo. Kup, kamor odlagamo material, se vztrajno veča. Simon je bil navdušen, da se do jame pripeljemo z avtom, stopimo v drvarnico in že smo v jami. Uspelo jima je skopati toliko, da je Filip že glavo potisnil v nadaljevanje. Zadaj se odpre lep prostor, visok 2 metra. Naprej se vidi rov.

Nadaljevanje

V upanju, da uspe preboj, sva nadaljevala naslednji dan (7.2.2020). Odstranila sva veliko zlepljenih skal s stene in tako povečala prostor pred ožino, kjer je nadaljevanje. Prepih je bil zelo močan in ker je Filipa, ki je skrbel za asistenco, že pošteno shladilo, sva se zamenjala, da še on poskusi razgristi ožino. Ura je bila že pozna in ker je jama čisto zraven hiše, sva rajši končala z ropotanjem. Potrebno je še odstraniti samo eden buhtelj in lahko se bomo prebili v nadaljevanje.

07.02.2020 petek nadaljevanje

Sedaj že nestrpno čakamo na čas, da se podamo v to jamo, ki leži 50 metrov višje od reke Drete.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Filip, Simon, Maks Jamski

Izvir v Ravnah, prva letošnja uspešna akcija v občini Šoštanj

22.01.2019, sreda

Lani proti koncu leta sva s Simonom odšla na izvidnico in pokukala v vhodni del. Videla sva, da se nad sifonom dviguje rov, ki se na koncu zoži, ampak zadaj se vidi prostor. Gre za nekakšen obvoz sifona. Ker nisva imela opreme, sva odšla domov. Sedaj je naneslo, da končno lahko pokukamo v to jamo.

Zbrala se nas je močna ekipa. Simon se je splazil do ožine, da jo poveča, Tilen in Kai sta čakala zadaj, da smukneta v izvidnico. Lea, Uroš in jaz pa smo pričeli z merjenjem. Kmalu je uspelo Simonu prebiti ožino in že sta mu Tilen in Kai sledila. Tilen je odšel še naprej in zaradi šumenja vode, ki je tekla pod našimi nogami nisem prav veliko slišal, kaj se dogaja spredaj. Ujel sem samo najpomembnejše: da je Tilen šel naprej in da se jama nadaljuje.

Ko sem prilezel do ožine, sem videl, da je kljub širjenju ostala ozka. Ampak sem se spravil skozi in se postavil pokonci v prelepem prelomu. V nasprotni smeri voda odteka v sifon. Če si pokukal v sifon, si videl na drugo stran, ampak za prečenje je strop zelo nizek in ves bi se zmočil. Ko sem si pogledal sifon, sem se splazil nazaj do ožine, kjer je Uroš malo nejeverno pogledoval v ožino. Potem je sklenil, da nas je zadosti in da gre še postoriti nekaj za službo. In se čudil, da v vseh drugih športih rabiš take in drugačne mišičaste ljudi, v jamarstvu je pa super, če si mali in suh.

Potem sem slišal, da je Tilen že zlezel skozi tretjo ožino in da je zašibal naprej. Simon ga je komaj priklical nazaj. Tako sta se skupnimi močmi lotila razbiti ožino, da bomo lahko sledili še ostali. Z Leo sva napredovala z merjenjem po tem prelomu. V stenah preloma si lahko opazoval rožence, ki so se upirali delovanju vode. Ko sva prečila drugo ožino, ki ni bila tako huda, sva bila pri malem slapu. Malo naprej sta garala Simon in Tilen. Kai je pravil, da je čudna jama, saj ko smo že mislili, da je konec, še jama kar gre naprej.

Potem se je Simon spravil skozi tretjo ožino. Kmalu smo sledili ostali. Za tretjo ožino se prelom razširi in po njem se premikaš lažje. Na koncu pa se zopet vse zoži. Na koncu je tudi lepa zasigana kamrica, voda pa priteka iz ozkega rova. V njega se je stlačil Tilen in hitro ugotovil, da se je med prazniki preveč zredil. Lea mu je pomagala, da se je mukah spravil iz rova. V jami lahko opazujemo male kapnike, predvsem pa nas je presenetilo, da smo namerili 35 metrov poligona. Uspešna akcija, ki smo jo zaključili z odlično pico.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea