Spomladanski obisk Primorske

 

Zopet je prišel čas, da se odpravimo na spomladanski obisk Primorske. Po navadi nas se odpravi na pot večje število jamarjev, ampak tokrat so jih razni opravki zaposlili. Na pot smo se prvi dan odpravili Tilen, Valerija, Mihael, Natalija in jaz.

V Sežani v slaščičarni sta nas že čakala Jordan in Jaka. Ob prijetnem klepetu in kavici smo pričeli naše srečanje. Jordan se je od nas poslovil, Jaka pa nas je odpeljal do jamarskega doma pred Vilenico. Tam smo si ogledali jamarski dom, vzeli jamarsko opremo in odkorakali v Vilenico. Občudovali smo, kako lepo je urejena turistična jama. Vilenica je najstarejša turistična jama in bilo nam je v čast, da lahko raziskujemo v tako znameniti jami. Pasli smo se ob lepotah turističnega dela in na koncu, kjer se konča pot, smuknili v jamarsko opremo. Odplazili smo se v neturistični del jame.

Nismo se dolgo spuščali, ko smo prišli do našega prvega delovišča. Tam smo pospravili kamne in Miha je zložil pravo lepo rimsko cesto. Sedaj se ni potrebno spuščati v kotanjo, ampak jo po kamniti cesti lepo prečiš kar naravnost. Nato smo se odpravili nižje. Na vsakem koraku je bila jama lepša. Nataliji, ki je bila z nami prvič v jami v vlogi pravega jamarskega obiska, je šlo odlično. Pri toboganu nas je počakala, mi pa smo se odpravili na dnuo jame. Tam smo občudovali kapnike, ki so bili porasli s kristali, res prava paša za oči. Ko smo si ogledali trenutno dno jame, pa smo odšli malo višje do delovišča Novi svet. Miha se je od nas poslovil in odšel do Natalije, ki sta skupaj zapustila jamo in odšla domov. Na delovišču Novi svet se je dobil najmočnejši prepih in tam je potrebno kopati. Tako smo se lotili kopanja zamaška. Šlo nam je odlično in odmaknilo se je kar nekaj kamnov. Jaka ocenjuje kar nekaj metrov zamaška, ampak verjame, da zadaj čaka lep del jame. Zopet smo se naučili nekaj več, kako slediti prepihu, na kaj je potrebno biti pozoren, če želiš biti uspešen, da dobiš nadaljevanje jame. Nato smo se vrnili do začetka turističnega dela, kjer smo slekli blatne kombinezone in se odpravili ven. Tilen je bil zelo vesel, da je lahko nesel Jakovo transportko, ki vedno tehta  17 kg.  Pri vhodu smo zaslišali grmenje in nas je bilo strah, da nas bo zmočilo do kosti. Ampak ravno smo prišli do jamarske koče, ko se je ulilo. Pomalicali smo in se odpravili še v bližnjo gostilno na pijačo.

Zatem smo se odpravili v Ilirsko Bistrico, kjer smo prenočili pri Albertu. Tam najdemo zatočišče, ko obiščemo matični kras. Naslednji dan smo imeli plan obiskati Novokrajsko jamo. Pridružil se nam je še Hans. Odpeljali smo se bogu za nogo, kjer smo parkirali pred suho strugo. Smuknili smo v jamarsko opremo, sledili strugi in vstopili v lep vhod. Naplavine pod stropom kažejo na moč vode in koliko se vode lahko tukaj nabere. Jama ima več vhodov in ko smo prišli do drugih dveh, se je pokazalo, kako impozantna je jama. Kakšni veliki vhodi. Nato smo se počasi spuščali in kmalu prišli do jezera. Tu bi morali narediti spust in prečko, ampak je bilo vode veliko več, kot jo je Albert pričakoval. Zato smo bili veseli, da smo videli že začetek jame, ki je že prav zanimiva za pogledati. Do konca jame pa se bomo opravili naslednjič s čolnom in več vrvi. Mogoče pa v času suše bo jezero manjše in bo zadosti samo prečka. Zanimivo druženje z našimi prijatelji in zopet lep obisk matičnega krasa.

Novokrajska jama