Dve novi jami blizu Brezna presenečenj

14.03.2020, sobota

Na prelep sobotni dan smo se odločili, da gremo na sprehod okoli Brezna presenečenj. Zamislili smo si ogled trase poligona BP-ja na površju, pod katerim poteka ta največja jama na Dobrovljah. V začetku smo se zapletli okoli koordinat, ki sva si jih napisala doma, da bi preverila nekatere obetavne točke. Seveda kot po Murphyu GPS nima podprtih GK koordinat in pretvarjanje v WGS koordinatni sistem na območju brez signala je povzročilo manjšo paniko, kaj pa sedaj. Tako smo se vrnili do avta in si med zobanjem pistacij rekli, da gremo kar na slepo in če bomo našli kakšno jamo, bo pa tudi vredu.

Najprej smo sledili cestni vlaki in že so nas nametane skale potegnile na stran, kjer smo kukali med njimi. Nismo hodili dolgo, že je Lea zvohala malo luknjo. Vsi trije smo kot zajci odmetavali listje in svetili notri. Lei ni bila preveč všeč, ker je bila mala in je ne bi mogli toliko odkopati, da bi vanjo zlezli. Šla je malo nižje in našla večji vhod. Že sem se oblekel, zlezel v luknjo in ugotovil, da to pa bo. Počakal sem na Velesa, da ga je Lea opremila s čelado in lučko ter ga spustila za mano. Najprej sva preštela vse polže, ko sva čakala na merilno opremo.

Nato sta Lea in Veles slikala vhodni del, jaz sem pa zlezel po podornem kamenju v kamrico, ki služi kot gnezdo neki živalci, saj je bilo po tleh polno kakcev in še tistih svežih. Tako nisem imel želje preveč dolgo biti v tej nizki kamrici in še nad glavo so se sprehajali tisti debeli črni pajki. Hitro sem izmeril do vhodnega dela. Tam sta Lea in Veles občudovala res lepe kalcitne kristale. Veles je jamo poimenoval Mijama. Vprašala sva ga, kako bo jami ime, in je rekel: »Mi smo v jami.«. In ker smo res mi trije skupaj bili v jami, je jama dobila ime Mijama.

Nato smo zlezli iz jame z namenom, da se vrnemo do avta. 5 metrov nižje od Mijame sledeč skalnemu robu pa smo naleteli še na eno jamo. Gre za vodoravni rov z nizkim stropom. Kmalu sem videl, da jaz nimam kaj veliko možnosti v tej jami. Tako sem dal prednost Lei, da jo izmeri. Ko se je plazila po rovu, smo videli, da gre za skozenjc, ki se na drugi strani odpre skozi luknjo na površju. Za to luknjo je raslo polno lepih noric oz. kot se uradno imenujejo veliki zvončki. Tako smo ta skozenjc poimenovali Skozenjc pod noricami. Ko smo se vrnili do avta, smo ugotovili, da sploh nismo veliko prehodili, kar pomeni, da nas čaka še tukaj veliko jam. Upamo pa, da se bo katera priključila v Brezno presenečenj.

Zapisal: Maks Jamski ; Foto: Lea