Brezno presenečenj - Srečkov meander gre naprej

 

V Brezno presenečenj sta potekali v zadnjem času dve raziskovalni akciji.

Začetek Srečkovega meandra

Lanska je bila na božični dan 24.12.2022, kjer so se obisku in raziskovanjem jame pridružili člani DZRJL Simona Robiča Domžale.

Akcijo je opisala Jožica Kanižar:

Jamarstva te ne nauči ...tik tok, Facebook ali instagram...ampak praksa. Zato sva šla Denis Brvar in Jožica Kanižar, pod vodstvom Maks-a Petriča, Primož-a Bizjaka v Brezno presenečenj. Ob 9h speljemo iz Vranskega, slabe pol urce in parkiramo. Pred jamo 9:30. Maks opremi vhodno brezno. Spusti štrik v jamo, slišimo njegov glas prosto. Naredim nekaj slik. Nikamor se ne mudi. Polomljen težko prideš iz jame. Vstop v jamo je leden. Čutim prepih. Potem pa se čas resnično ustavi. Ne moreš si mislit, kaj vse se skriva tam spodaj v temi. Da ne pozabimo, podzemni svet je dom za veliko živali. Neprimerno obnašanje, vodi v poboj le teh. V tišini se spustimo mimo netopirjev, do dvorane. Zgornji del jame je suh. Tri ožine, kjer se s težavo prerineš skozi, s transportko pripeto na pas. Opazim oznake na skalah, veliki beli križi. Sledi nekaj kratkih brezen. Kje točno se nahajamo? Me zanima, kje če pogledamo na površje? Maks vzame kamenček. Nihče ne ve koliko dolgo je že tam. V zemljo na tla, nariše kje naj bi bili. Jama naredi velik ovinek, le kje je njen izhod? Se sprašujem. Maks med spustom razlaga, kako se kateri del jame imenuje. Vodo slišimo nekaj časa na desni nekaj časa na levi strani. Splazimo, zvlečemo se bočno skozi ozko razpoko. Tu je prostor le za vitke, imam nekaj težav. Ob 12:03 prispemo do bivaka. Pavza. Maks skuha kavo. Na globini 180m jo prvič pijem. Maks in Primož planirata razopremit in pripravit opremo za nadaljnjo raziskovanje. Maks bo zmeril še en del v jami. Kava in datlji, nova zaloga energije, saj bomo še nekaj ur v Jami. Sledi spust. Ni druge na trebuh, v vodo in čez ožino. Tu pa nov svet. Vstop v nov sistem jame. Sredi nje ogromen osamelec. Od kje pa ti ? Si mislim. Fanta sta že na štriku. Ga preplezata opravita, kar imata v planu. Jaz in Denis med tem časom vadiva vozle in plezava do sidrišča, da se malo ogrejeva. Na levi slap, ki me poškropi, ko visim na štriku. Denis naredi nekaj slik. Sledi ogled Aragonitov. Spustimo se še za nekaj metrov. Maks vsakega posebej povabi malček višje v stranski del. Spodaj se vidi dolga vzdolžna razpoka skoraj se ne vidi podna. Na stropu pa čudoviti ARAGONITI. Tako navdušena da pozabim slikat. Pa drugič. Spustimo se še malo nižje kjer z leve nov pritok. Hm v tej jami pa resnično dogaja. Maks pravi rokenrol. Smo v globin dobrih dvesto metrov tu se šele začne, no to pa kdaj drugič. Obrnemo in že smo zunaj neverjetno. Ura kaže malček čez sedem. Na hitro se slečem. Nalijem nam čaj iz termovke, nekaj piškotov zbašemo v usta. Med vožnjo, ker prej ni signala. Pokličemo svoje, da smo zunaj. Predbožični večer je bolj srečna ne bi mogla biti. Na Vranskem se poslovimo in vsak v svojo smer. Pogrešala tiste, ki niso uspeli z nami. So kuhali predbožično večerjo, počivali po naporni noči ali kako drugače ni zneslo. Hvala Primož Bizjak za povabilo. Hvala iz Srca. Hvala Maks Petrič za ogled in vodenje po jami.

Ekipa 24.12.2022

Ekipa 07.01.2023

Nato nam ni dalo miru in smo naslednjo akcijo že organizirali  07.01.2023.

Ker nas je bilo, kar nekaj raziskovalcev smo se razdelili v več skupin.

Denis in jaz sva nabijala stopničke. Kar nekaj delov je res toliko zoprnih, da prosto jih je težko preplezati, vrv pa samo upočasni. Zato smo že na, kar nekaj mestih nabili stopničke. Najbolj me je skrbelo pred vstopom do Velikega prepada. Tam smo že nekajkrat poskusili rešiti zadevo ampak nikoli uspešno. Sedaj pa sva z Denisom dodala nekaj stopničk in stopnja je rešena. Nato sva se vrnila po Meandrastem rovu, kjer sva sreča drugo skupino. Teja in Lea sta merila jamo. Amadej pa je bil spremljevalec in slikal. Smo ga že prej utrudili, ko je v jamo nesel 50 metrov vrvi in ker je še tečajnik smo mu kasneje dodeli lažje delo. Spremljanje dveh punc in slikanje. Trenutne meritve jame 1868 metrov poligona in 227 globine in to še zdaleč ni vse. Čaka nas še, kar nekaj merjenja. Nato smo skupaj se vrnili v bivak, kjer smo si privoščili malico. Čakali smo Gregija in Bora. Zelo smo se razveselili, ko sta se vrnila. Uspelo jima je splezati 30 metrov v kamin in prišla sta do večjega poševna rova, ki mu je Bor sledil še kar nekaj metrov, dokler ni zmanjkalo vrvi. Rov gre v večjih dimenzijah naprej. Po občutku sta se dvignila za 50 metrov. Od kjer sta pričela plezati smo se že dvignili za 40 metrov. Tako, da se je približno splezalo v višino 90 metrov in sedaj res upamo, da čimprej pokukamo, kje na površje. Ko smo pokukali ven iz jame pa sta nas pričakala zunanja ekipa Risto in Tilen. Kako smo se jih razveselili, ko sta postregla z toplem čaju in klobasami. Za zaključek bi povzel Ristove besede lepo je jamarstvo »ko pričakaš prijatelje«, ko prideš iz jame.

Brata Brvar na začetku

1 prha

Brata Brvar na koncu

Zapisal: Maks Jamski                 Foto: Jožica, Amadej in Gregi