Spremljanje kvalitete izvirske vode pod Veliko planino

Spremljanje kvalitete izvirske vode pod Veliko planino v letu 2020 Z Vidom Kregarjem (oba člana Jamarskega kluba Kamnik) sva v letošnjem letu skozi celotno enoletno obdobje izvedla 30 kompleksnih analiz izvirske vode, ki so vključevale fizikalno kemijske, mikrobiološke in biološke raziskave v 5 ključnih izvirih, ki se nahajajo pod velikoplaninsko planoto. Analize je financirala O Kamnik v želji, da se ugotovi odvisnost podzemne vode z dejavnosti, ki se odvijajo na Veliki, Mali in okoliškimi planinami. Rezultate analiz sva pred kratkim objavila v poročilu, ki je dosegljiv na občini Kamnik (Slapnik R. & V Kregar 2020: Zaključno poročilo o izvedbi naloge “Spremljanje kvalitete vode v 6 izvirih z opravljenimi 30 vzorčenji”. Jamarski klub Kamnik) in v prispevku v Kamničanu/ki, ki bo izšel v začetku decembra. Na osnovi vodnatosti in že v pretekosti dobljenih rezultatov sva v približno enomesečnih razmakih, ob upoštevanju padavinskega režima, 9 x analizirala izvir Lučnice, 7 x izvir nad Klusom, 6 x izvir Dovnikovega studenca, po 3 x izvir Ribnjaka na Rebru v Tunjicah in zajetje v Spodnjem Praprotnem ter 2 x zajetje na Kopiščih. Glede na dinamiko onesnaževanja na velikoplaninski planoti sva večino vzorčevanj opravila med majem in septembrom 2020. Meritve zgodaj spomladi in pozno jeseni so bile kontrolne. Dobljeni rezultati značilno kažejo na prisotnost človekove dejavnosti, ki se kaže predvsem na večjem številu bakterij Escheria coli, koliformnih bakterij, skupnem število mikroorganizmov pri 37°C in skupnem številu mikroorganizmov pri 22°C v izvirski vodi. Lučnica in Dovnikov studenec v podvolovški dolini po vodnatosti močno prekašata ostale 3 obravnavane potoke na kamniški strani in sta najboljša pokazatelja dogajanja na planoti. Njun skupni pretok je v povprečju med 150 in 200 L/s. Primerjalno je Lučnica nekoli bolj vodnata. Njeno povirje je večje, zato so tudi vrednosti vseh mikrobioloških analiz višje v primerjavi z Dovnikovim studencem. Letošnje spomladansko obdobje je bilo posebno, lahko bi rekli enkratno in zgodovinsko. Zaradi epidemije (virus Covid 19) so bile Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Kisovec vse do sredine junija povsem neobljudene, posledično s tem ni bilo prisotnega skoraj nobenega onesnaževanje podzemne vode. Zato so bili tudi rezultati glede vsebnosti bakterij E. coli v izviru Lučnice in Dovnikovega studenca vse do začetka julija negativni. V poletnih mesecih in vse do konca oktobra, v času glavne turistične sezone, so se vsebnosti bakterij E. coliv obeh izvirih zelo povečale. V izviru Lučnice je bilo 9. avgusta 2020 izmerjenih celo 420 enot, ki tvorijo kolonije bakterij v 100 ml vode (CFU/100ml) kar kaže na katastrofično stanje. Po Pravilniku o pitni vodi je mejna vrednost za E. coli v pitni vodi 0 CFU/100 ml. Dobljeni rezultati dokazujejo, da se fekalije in gospodinjske odplake iz številnih večjih in manjših objektov na planoti stekajo posredno in tudi neposredno v podzemlje. Greznice, ki so v večini primerov v slabem stanju, tudi male čistilne naprave niso funcionalne, odvoz odpadnih voda je nereden in nekontroliran, vse skupaj močno vpliva na kvaliteto podzemne vode, ki se pojavlja v večjih (npr. izvir Lučnice in Dovnikovega studenca) in manjših izvirih v vznožju planote. Že v novembru 2020 so vrednosti bakterij in mikroorganizmov v obeh izvirih občutno padle in po predvidevanjih naj bi take ostale do naslednjega zgodnjega poletja.

Dobljeni rezultati potrjujejo veliko občutljivost vodnih sistemov na kakršnokoli onesnaženje, ki se pojavi v povirnih delih vodotokov. Iz njih je jasno razvidno, da se velik del fekalnih in gospodinjskih odpadnih vod iz koč, planinskih domov in drugih objektov na velikoplaninski planoti odteka v podzemlje in se dokaj hitro pojavijo v maloštevilnih manjših izvirih na planoti in v večjih izvirih pod planoto. Zaskrbljujoči so izviri v dolini Kamniške Bistrice, ki napajajo vodno zajetje Iverje, ki oskrbuje z pitno vodo okrog 20.000 prebivalcev kamniške in komendske občine. Nujno je potrebna takojšnja komunalna ureditev vseh objektov na Veliki in Mali planini in okoliških planinah ter v dolini Kamniške Bistrice. Študiji, ki ju je naročila in financirala O Kamnik Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Velike planine (2018; Hidrotehnik d. d., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Inštitut za zdravstveno hidrotehniko) in Ocena tveganj za okolje in naravo zaradi razvojnih dejavnosti na Veliki planini (2019; Zavita, svetovanje, d.o.o), sta že nakazali nekaj možnih rešitev, katere je potrebno čim prej ovrednotiti in začeti uresničevati.

Zapisal: Rajko Slapnik ; Foto: Rajko Slapnik