Izkazalo se je tudi, da moji škornji, v katere sem verjel, tudi niso vredni zaupanja in da so primerni le za sušo. Mi je levi malo spuščal, ravno dovolj, da je bilo potem mrzlo in mokro in k sreči vse skupaj le ni predolgo trajalo, saj bi sicer ozebel. Tudi slikati ni fajn, če se izkaže, da ledu le ni toliko, da bi se za izlet odločili, če bi to vedeli že prej. Sem skoraj ozebel tudi v roke, a kakšen posnetek je le bil vreden prezeblih prstov. Pa še nič antigripina ni imel nihče od nas, kar se redko zgodi. Upamo, da bo drugič vsega dovolj.
Silvo
Ni komentarjev:
Objavite komentar