Jamarila sva v Brezno presenečenj

Z Rokijem sva se podala v jamo ob 09:20. Namen je bilo nekaj detajlov sfrizirat. Nekaj sidrišč je bilo treba tudi prestaviti enga sva tako, dobro prestavila, da vsa nazaj komaj zlezla, nazaj zaradi prekratke zanke. Brezupna ožina na dnu ostaja samo še v imenu, Rok se ji je lepo maščeval za ves trud, ki ga je tam razvil pred 15 leti. Ja sedaj je skoraj skoraj avtocesta v BP-peju, skoraj tako. Rok je od teh povečav, kar padel v Bivak, komaj sem ga lovil nekaj ga je pognalo po Menandrskem Rovu ostali so samo cvirni od kombinizon mogoče misel na pozno uro in jezno Andrejo. V bivako sva si vzela dobro malico mislila sva da večerjo ampak ne bila je malica !!!.Roku sem v teh najboljših trenutkih, ko si v jami moker premražen, rahlo potolčen in goltaš umazano hrano, ki se ti je umazala v borši in kasneje še v umaznih rokah ja povedal sem mu, da imam to zelo rad, je posebna oblika sprostitve orgazem raziskovalca.Rok je imel z temi pomisleki malo probleme, ker sem pozabil vžigalnik in ni bilo tople juhe. Ja iz Bivaka sva malo umirila tempo ne, da bi bila utrujena ampak, ker je lepo iti po tem delom malo bolj počasi mogoče zaradi lepih barv. In ja šok veni je bilo sonce. Ura je bila 19:30. Ja sem klical jagra naj ostreli sonce, ker sem doživel res res svetlobni šok. Ni lahko pričakovati temo vidiš pa sonce. Ja Katja je predlagala VOX za jamo v razmislek. Jaz sem Roku podaril uro, da bo vedel, kako se gibat po jami pa ne zaradi časa ampak oprema se uničuje nič drugega. Jama je sedaj v odličnem stanju pripravljena da jo potipamo malo nižje in poiščemo tisti zaklad, ki bo na koncu jame - jezero. Upam da boste brali in že celi slinasti čakali, kdaj gremo v to Dobrovlsko Kraljico, ki nam ponuja več presenečenj, kot vrečka presenečenj. Slike ni, ker je fotoaparat se pozabil že, kar na začetko. Po slovničnih napak veste da je pisal Maks Jamski lp in se vidimo